S temi besedami Vena Tauferja ob književnikovem slovesu opisuje pesnik in pisatelj Boris A. Novak.

V zapisu je obudil spomin na svoje sodelovanje z umrlim pesnikom, dramatikom in prevajalcem ter med drugim opozoril na njegovo vlogo v zgodovini slovenske poezije.

Jetnik prostosti

Sorodna novica Umrl je književnik Veno Taufer

Taufer je bil eden izmed osrednjih sodelavcev prelomnih literarnih publikacij Revija 57 in Perspektive, spomni Novak. Z Gregorjem Strnišo in Danetom Zajcem je tvoril triperesno pesniško deteljico generacije, ki je v slovensko kulturo vpeljala eksistencializem in modernizem ter je zaradi zahtev po svobodi umetniškega in političnega izražanja nenehno prihajala v konflikte s socialističnimi oblastmi. Značilen je v tem smislu naslov Tauferjeve zbirke iz leta 1963 – Jetnik prostosti. Sredi 60. let 20. stoletja pa je Taufer radikaliziral pesniški jezik ter postal eden izmed očetov slovenske pesniške neoavantgarde. Zbirka Vaje in naloge (1969) vzpostavlja parodičen odnos do slovenske kulturne tradicije.

Važno vlogo pri porajanju slovenskega postmodernizma je odigrala Tauferjeva Pesmarica rabljenih besed (1975), kjer je pesnik na osnovi znanih ljudskih pesmi palimpsestno sestavil nov, sodoben pesniški tekst, ki ob vsej moderni občutljivosti ohranja pozitiven odnos do kulturnega spomina. V zgodovino slovenske poezije so se zapisale tudi Tauferjeve zbirke Ravnanje žebljev in druge pesmi (1979), Tercine za obtolčeno trobento (1985), pogosto prevajani Vodenjaki (1986) in druga pesniška dela.

Na slovensko pesniško ustvarjalnost so imeli velik vpliv tudi odlični Tauferjevi prevodi, predvsem iz angleščine (T. S. Eliot, W. Stevens, G. M. Hopkins, T. Hughes itd.). Taufer je ustanovil mednarodni literarni festival Vilenica, ki je v drugi polovici 80. let prispeval k oživitvi koncepta Srednje Evrope, razdeljene z blokovsko delitvijo sveta.

Človek izjemnega etičnega in državljanskega poguma

Opozoril je na Tauferjev izjemni etični in državljanski pogum, ki ga je izkazoval kot predsednik Društva slovenskih pisateljev (DSP) in Slovenskega PEN-a. Komisija za zaščito mišljenja in pisanja, ki jo je ustanovil in vodil pri DSP-ju proti koncu 80. let, je odigrala pionirsko vlogo tudi pri protestih, ki so pripeljali do osamosvojitve Slovenije; bil je eden izmed soavtorjev Majniške deklaracije (1990).

Taufer je bil zavezan spominu na svojega očeta, padlega partizana, obenem pa je bil kritičen in svobodoljuben duh kozmopolitskih razgledov, še opiše Tauferja, ki je umrl v starosti 90 let.

"Od njega sem se veliko naučil"

Novak je Tauferju hvaležen za desetletja plodnega sodelovanja, za modre in vselej nevsiljive nasvete starejšega, izkušenega umetnika ter za številne ure čudovitih, navdihujočih pogovorov, med katerimi sta se tudi veliko presmejala. Od njega se je tudi veliko naučil.