Da je slovenska javna uprava prostor, kjer ljudje pogosto hodijo vedrit in brat časopise v kakšnem na novo izmišljenem “direktoratu za pravično zaposlitev partijskih kadrov” se ve že dolgo. Kdo si ne bi želel varnega pristana v objemu državnega fiskusa. Morda pa niste vedeli, da na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije obstaja “direktorat za ustvarjalnost”?
Ja, prav ste prebrali. Naši birokrati poznajo tudi takšno stvar – direktorat, ki je namenjen vzpodbujanju ustvarjalnosti. Najbrž se niti ne zavedajo, da je vladna regulacija in ustvarjalnost v istem stavku oksimoron.
Na ustvarjalen način kanalizirati denar iz vaših denarnic do kvazi umetniške smetane
S čim se sploh ukvarja “direktorat za ustavarjalnost”? Predvsem s tem, da ustvarjalno denar spravi iz vaših denarnic v denarnice ljubljanske kvazi-kulturniške smetane, ki je dve leti skupaj s politkolesarji zastrahovala prebivalce Ljubljane in se slačila pred ministrstvom za kulturo, ko ga je vodil dr. Vasko Simoniti. Direktorat je v resnici center črpanja denarja na Ministrstvu za kulturo.
Na direktoratu izvajajo javne razpise in javne pozive, na katere se lahko prijavljajo umetniki in nevladne organizacije, ki delujejo v kulturi in umetnosti. Njihove projekte in programe financirajo tudi posredno, in sicer prek razpisov Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (JAKRS) ter Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD). Štipendirajo tudi študij umetnosti na univerzah v tujini – seveda za skrbno izbrane in revolucionarno primerne.
Denar iz tega sklada dobivala spolna predatorja
Direktorat pa skrbi tudi za tiste, ki so v javnosti v zadnjih dveh letih sprožili največ zgražanja – za zloglasne samozaposlene v kulturi. Za tiste, ki mislijo, da so vrhunski umetniki, a jih je trg spregledal, zato je nujno, da njihovo vrhunskost skozi Zakon o uveljavljanju javnega interesa na področju kulture priznava in denarno vzpodbuja država – oz. mi davkoplačevalci. Ideja je bila na začetku plemenita – vzpodujajmo vrhuske umetnike, ki delujejo v panogah, ki so tržno manj zanimive – med njimi priznane pesnike, literate, ekpresivne umetnike itd. Od takrat pa se je izrodila do te mere, da je vhrunski umetnik po ZUIJK tudi nasilni Zlatan Čordić – Zlatko, s svojimi osnovnošolskimi rimami, ki jih pospremi z sampli drugih pesmi in temu pravi “rap”. Za Luka Basi, ki javni interes na področju kulture kaže tako, da poje dalmatiski melos – za vaš denar. Pa Rok Kravanja, umetnik, ki je predlani zaslovel s tem, da je izdal račun ministrstvu s katerim je uveljavljal stroške za zdravljenje bolezni HPV, saj se je za gledališko vlogo v resničnem življenj nekaj časa prostituiral po ljubljanskih ulicah, s projektom “Lahko ti podarim samo ljubezen.”
In ja – če se sprašujete: to je isti direktorat iz katerega sta črpala tudi spolna predatorja Dušan Josip Smodej in Roman Uranjek.
Da pa ima ministrstvo za kulturo pod vodstvom nove skrajno levičarskem ministrice za kulturo skoraj takšen talent za ustvarjanje novih delovnih mest kot jugoslovanski komunisti, smo se prepričali pred kratkim, ko so ustanovili t. i. “Direktorat za razvoj kulturnih politik”. Ministrica je poudarila, da bo ena od “prioritet mandata vzpostavitev sodobnega kulturnega modela”. Ta bo reševal sistematično odsotnost kulturne politike in posledično nerešene težave na področju kulture, ki se kopičijo že leta.
Andrej Žitnik