Z imenovanjem nove prehodne talibanske vlade novi vladarji Afganistana niso izpolnili vsaj enega pričakovanja ZDA in EU, namreč da ne bo povsem enoznačno politično obarvana in da bo v njej morda tudi kakšna ženska. Tako pa v njej za sedaj (kakšno ime bodo še dodali) sedijo le vojaški poveljniki talibanov in njihovi politični predstavniki, s katerimi so se Američani in vlada prejšnjega predsednika Ašrafa Ganija pogajali o mirovnem dogovoru.
Triintridesetčlanska vlada pod vodstvom Mohamada Hasana Akunda ni vključujoča. Talibani so v njej zasedli vsa mesta. Paštunska skupnost, ki predstavlja okoli 40 odstotkov afganistanskega prebivalstva, pri njej pa imajo talibani največ podpore med prebivalstvom, v vladi prevladuje. V njej sta namreč zgolj dva Tadžika in en Uzbek. Predstavnikov etnične skupine Hazarov, ki so bili vedno znova tarča napadov talibanov, nazadnje tudi pri njihovem poletnem osvajalskem pohodu po Afganistanu, v vladi sploh ni.
V novi vladi tudi ni nobene ženske, ki v Afganistanu predstavljajo dobrih 48 odstotkov prebivalstva. V zadnjih dvajsetih letih je v vladah Ganija in njegovega predhodnika Hamida Karzaja več žensk zasedalo resorje za izobraževanje, ženske zadeve, gospodarstvo in boj proti drogam. Talibani so torej z izbiro ministrov zavrteli čas nazaj v obdobje svoje vladavine med letoma 1996 in 2001, čeprav so se ob prevzemanju oblasti prejšnji mesec prikazovali kot spremenjeno gibanje, ki zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, in ženske sprva celo pozivali, naj se jim pridružijo v vladi.
Čaka se na prve ukrepe talibanov
Zakaj se to ni uresničilo, ni znano. Povsem nejasno je za zdaj tudi, kaj se je dogajalo na pogovorih z nekdanjim afganistanskim predsednikom Karzajem in vodjem nekdanjega državnega sveta za spravo Abdulahom Abdulahom, ki naj bi se s talibani pogajala o oblikovanju vključujoče vlade, ki bo zastopala vse dele družbe. Pred torkovim imenovanjem prehodne vlade so se pojavljala poročila, da znotraj talibanov, ki niso homogeno gibanje, prihaja do razhajanj, ali naj ministrska mesta delijo tudi z drugimi, ki niso zmagovalci vojne. Imenovanje zgolj talibanskih ministrov je tako mogoče razumeti kot jasno znamenje zmagovalcev, ki so se izognili tudi vključitvi vplivnih afganistanskih voditeljev milic, tako imenovanih gospodarjev vojne, ki so bili vključeni v vlade Karzaja in Ganija.
Tako iz Afganistana kot iz mednarodne skupnosti so na imenovanje nove vlade prihajali različni odzivi. V Katarju, ki je posredoval v mirovnih pogovorih med talibani in nekdanjo afganistansko vlado, so ocenili, da so talibani pokazali precej pragmatizma, ocenjevati pa bi jih bilo treba po dejanjih. Za zdaj talibani še niso sprejeli konkretnih odločitev in morda so bili zato prvi odzivi na novo vlado bolj splošni. Glede spoštovanja pravic žensk skrb nekaterim povzroča dejstvo, da je novi premier Akunda v svojih verskih razglasih iz 90. let prejšnjega stoletja prepovedoval šolanje za deklice.
Kitajski poziv Zahodu
Včeraj se je postavljalo vprašanje, kako pragmatično stališče, če sploh, bo do nove afganistanske vlade zavzela mednarodna skupnost, ki želi preprečiti humanitarno katastrofo v državi. Precej aktivno stališče je včeraj oblikovala Kitajska, ki je podobno kot Rusija ohranila stike s talibani. Po konferenci s sosedami Afganistana je zunanji minister Wang Yi dejal, da je obveza Zahoda Afganistanu zagotavljati gospodarsko in humanitarno pomoč. Za državo pod Hindukušem je napovedal za dobrih 26 milijonov evrov pomoči v žitih, zdravilih, cepivih in zimskih oblačilih.
V Evropski uniji so obžalovali, da prehodna vlada ni vključujoča, saj so to pričakovali. Čeprav eden izmed pogojev Unije za bolj poglobljeno sodelovanje s talibani tako ni izpolnjen, je sedemindvajseterica včeraj vendarle pragmatično vztrajala pri nedavno začrtanih pogojih. Podpredsednik evropske komisije Maroš Šefčovič je namreč dejal, da bo EU Afganistanu še naprej zagotavljala humanitarno pomoč, medtem ko bo razvojna pomoč pogojena s spoštovanjem osnovnih človekovih pravic.
V ZDA nameravajo novo vlado soditi po dejanjih, čeprav so zaskrbljeni zaradi nekaterih imen ministrov, ki so na seznamih iskanih oseb zaradi terorizma. Ameriški zunanji minister Antony Blinken je med včerajšnjim obiskom v Nemčiji menil, da prehodna vlada, ki ne vključuje drugih skupin, ni dobro znamenje za večje mednarodno sodelovanje in stabilnost v državi. »Upamo, da bodo pri nadaljnjem oblikovanju vlade poslali potrebne signale. Talibanom mora biti jasno, da mednarodna izolacija ni v njihovem interesu, še posebno ne v interesu afganistanskega ljudstva,« je pristavil njegov gostitelj, nemški zunanji minister Heiko Maas.