Upravno sodišče je potrdilo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o kršitvah integritete nekdanje trboveljske županje Jasne Gabrič. KPK je kot kršitev integritete prepoznala ravnanje Gabričeve, ko je za svoje zasebne spore najela storitve odvetniške družbe, s katero je imela Občina Trbovlje v tistem času sklenjeno pogodbo.
Postopek je KPK začela na podlagi prijave iz leta 2022, iz katere so izhajali očitki, da je tedanja županja Trbovelj za svoje zasebne spore najela storitve odvetniške družbe, s katero je imela Občina Trbovlje v tistem času sklenjeno pogodbo.
Komisija je očitke iz prijave potrdila. Ugotovila je namreč, da je Občina Trbovlje za pravno svetovanje v zadevi odpoklica članov nadzornega sveta javnega podjetja Komunala Trbovlje najela odvetniško družbo. Hkrati pa je isto odvetniško družbo za zasebno zastopanje v postopku pred KPK, ki se je nanašal na isto zadevo, pooblastila tedanja trboveljska županja. To pomeni, da je ista odvetniška družba na eni strani zastopala interese subjekta javnega sektorja (Občine Trbovlje), na drugi strani pa je zastopala interese odgovorne osebe istega subjekta (tedanje županje Jasne Gabrič), ki se je v postopku pred komisijo znašla zaradi svojih službenih ravnanj, so sporočili iz KPK.
Da so interesi subjekta javnega sektorja in interesi njegovega predstojnika v posameznem postopku lahko različni, je KPK opozorila že večkrat. “Zato takšno ravnanje Jasne Gabrič pomeni realno korupcijsko tveganje oziroma tveganje za nastanek nasprotja interesov, s tem pa ravnanje v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo odgovorne osebe subjekta javnega sektorja, kar je kršitev integritete,” so zapisali.
Zoper ugotovitve, ki jih je KPK sprejela avgusta 2023, je Jasna Gabrič sprožila upravni spor, a je upravno sodišče januarja letos tožbo zavrnilo in v celoti potrdilo ugotovitve komisije. Kot so navedli v KPK, se je sodišče med drugim opredelilo, da za kršitev integritete zadošča že možnost obstoja razlik v interesih subjekta javnega sektorja in funkcionarja ter da “že zgolj ta možnost vzpostavi dolžnost funkcionarja, da se izogne tveganju, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi“.
Gabričeva je v odzivu zapisala, da je bila na zaslišanje na komisijo vabljena kot funkcionar, torej kot županja, zato jo je spremljala odvetnica občine. Dodala je, da ni bila vabljena kot fizična oseba, saj fizični osebi ni mogoče očitati kršenja integritete.
Tudi dvojno pooblastilo, ki ga je zahtevala odvetniška družba, je bilo po besedah Gabričeve podpisano za zastopanje občine in nje kot županje ter vedno komunicirano od uslužbencev občine ter občinskih uradnih komunikacijskih kanalov, torej ni šlo za zasebno pooblastilo, ker žig občine ne igra nobene vloge, kot je temu pritrdilo tudi upravno sodišče.
Upravno sodišče je po navedbah Gabričeve odločilo, da v definiranje pojma integritete in odločitve glede tega s strani komisije ne bo posegalo. Poudarila je, da tudi sodišče ob presoji zadeve ni ugotovilo, da bi bili njeni interesi v očitani zadevi drugačni od interesov občine, kar jasno izkazuje, da kršenja integritete dejansko ni bilo, temveč je odločitev temeljila le na teoretični možnosti obstoja nasprotja interesov.
Gabričeva v odzivu vztraja, da je v obeh primerih, ko ji je KPK očitala kršitev integritete, opravljala funkcijo županje, zato trdi, da ju je vodila transparentno in v dobri veri. Napovedala je, da bo zahtevala presojo ustreznosti odločitve upravnega sodišča v postopku pred vrhovnim sodiščem.
STA