Država EU-ja mora namreč pred priprtjem dokazati, da oseba ogroža nacionalno varnost, možnost vložitve prošnje za azil pa mora omogočiti tudi v primeru izrednih razmer.

Litovska sodišča so se obrnila na sodišče v Luksemburgu za pojasnilo v primeru državljana tretje države, ki so ga litovski organi pridržali ob prehodu meje z Belorusijo in je pozneje poskušal zaprositi za mednarodno zaščito, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Vendar je bila prošnja te osebe zavrnjena, saj litovska zakonodaja ljudem, ki prispejo v času množičnih migracij, odreka možnost vložitve prošnje za azil. Oseba je bila zaradi vstopa brez potrebnih dovoljenj zato pridržana.

Več organizacij za človekove pravice je litovske oblasti obtožilo, da so izvajale t. i. pushbacke, ko mejne policije skušajo preprečiti vstop ljudem na ozemlje države, pri tem pa jim odrekajo pravico vložitve prošnje za azil.

Nemška organizacija za zaščito migrantov PRO ASYL je sodbo pozdravila in v sporočilu za javnost zapisala, da ta odločitev dokazuje, da so "pushbacki nezakoniti". "Sodišče je državam EU-a pokazalo nekaj rdečih črt," je v izjavi dejal Karl Kopp, vodja evropskega oddelka organizacije PRO ASYL.

Litovska sodišča lahko zdaj odločajo o obravnavani zadevi ob upoštevanju sodbe Sodišča EU-ja, ki tako služi tudi kot smernica za druga nacionalna sodišča, ki se soočajo s podobnimi primeri.

Litovska vlada je danes sicer sporočila, da bo od Evropske komisije prejela 55 milijonov evrov finančne pomoči za opremljanje celotne meje z Belorusijo z nadzornimi sistemi.