Da imajo športne prireditve večje sporočilo, kot boj za prestižnost zmage in grenkobo poraza, je dokazala včerajšnja konferenca o enakosti spolov, ki je pred odločilnim teniškim dvobojem za uvrstitev v elitno skupino pokala Billie Jean King med Slovenijo in Romunijo potekala v Pretorski palači v Kopru. Na njej so v živo ali prek spletne povezave sodelovali številni ugledni in uveljavljeni gostje, ki so govorili skupni jezik. Vsi so se zavedali pomembnosti razvoja družbe in pomena enakopravnosti spolov za družbo kot celoto. Dodatno težo je dal konferenci predsednik Mednarodne teniške organizacije (ITF) David Haggerty, ki je v daljšem uvodu poudaril pomembnost ene največjih osebnosti sodobne družbe Billie Jean King, najbolj znane borke za enakopravnost, ki letos praznuje 50-letnico delovanja, odkar se je leta 1973 skupina žensk zaprla v teniško garderobo in iz nje prišla z jasnimi načrti in cilji. Med drugim je Haggerty ponosno poudaril, kako je svetovno ekipno prvenstvo v tenisu, ki je desetletja nosilo ime pokal Fed, pridobilo na pomembnosti, ko se je preimenovalo v pokal Billie Jean King.
Osamljena nogometašica
Ugledni teniški družbi sta na okrogli mizi delali družbo prva podpredsednica Mednarodne plesne organizacije Fiona Johnson in nekdanja profesionalna nogometašica in doktorica biomedicine Tjaša Tibaut. Sodeloval je tudi član predsedstva TAFISA Janez Sodržnik, ki je na področju športa za vse izpostavil pomembnost projektov in širitve znanja po vsem svetu. Tjaša Tibaut je podoživela težko pot, ki jo je prehodila, ker v svojih pogledih najprej v Prekmurju, kasneje pa v Ljubljani, ni imela podpore najbližjih in okolice. Poudarila je, da se družba spreminja na bolje, da si je nekoč z bojem za enakopravnost zapirala vrata, danes si jih odpira. Dejala je, da pa slovenska nogometna druščina še zdaleč ni enakopravna. Njene besede je podkrepil sindikalist Dejan Stevanović, ki je s številnimi primeri dokazoval, kako mačehovsko se Nogometna zveza Slovenije obnaša do žensk, medtem ko Mednarodna nogometna organizacija (FIFA) izenačuje sredstva in daje vse večji poudarek ženskemu nogometu. Tjaša Tibaut je povedala, da se bo vselej zgledovala po Islandiji in ZDA, kjer je ženski nogomet popularen vsaj tako kot moški. »Res je, da nekatera najvidnejša mesta v Sloveniji zasedajo ženske. A nikoli ni vse tako lepo, kot se sveti. Želim si in se bom za to tudi borila, da bi bile ženske bolj spoštovane in slišane,« je odločna Tjaša Tibaut.
Bedene ponosen na vzgojo
Fiona Johnson meni, da enakopravnost ni le spol. Zelo pomembna je tudi lokacija rojstva, ki številnim dekletom ne omogoča enakopravnega položaja v družbi, ter tudi versko in politično prepričanje. »Besedna povezava ženska kvota se mi zdi včasih žaljiva. Mi vsi kot družba smo tisti, ki lahko največ pripomoremo na temo enakopravnosti spolov,« trdi Fiona Johnson. Besede plesne funkcionarke je podkrepil tudi dolga leta najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene. »Ponosen sem, da sem bil vzgojen v povsem drugačnem okolju, kot vlada v številnih delih sveta. Na žalost, kot slišim Tjašo, je tako tudi v Sloveniji. Vselej sem dajal enak poudarek enakopravnosti spolov. Vesel sem, da sem odraščal v športu, ki je temi, o kateri se danes pogovarjamo, najbolj naklonjen. Predvsem organizacija, ki jo vodi David Haggerty, manj pa Profesionalno žensko teniško združenje (WTA), ki ima na tem področju veliko rezerv. Moje mnenje je, da je treba precej več delati pri deklicah. Jim omogočiti razvoj in enakopravnost, da bo družba uspešnejša, šport pa kvalitetnejši,« izpostavlja Aljaž Bedene.
Teniško druščino je zastopala tudi Maja Matevžič, ki je poudarila pomembnost in ugled Billie Jean King. Američanki se je prek spletne povezave poklonila tudi najboljša slovenska igralka vseh časov Mima Jaušovec ter opomnila na njeno odprtost, ki ji je pomagala, da se je lahko v časih, ko ni imela dovolj denarja, uveljavila v teniškem svetu. Maja Matevžič je dejala, da posebne vzornice nima, da pa so ji všeč vsi ljudje, ki gledajo široko in znajo poslušati. Direktor organizatorja konference Tenis Slovenija Gregor Krušič je dejal, da je v pisarni panoge, ki jo vodi Andrej Slapar, zaposlenih šest ljudi, od tega štiri ženske. Zaveda se, da je precej težje v športno politiko pripeljati žensko, a se mora vsak posameznik in celotna družba truditi na vseh področjih.
