Po podatkih meteorologov smo imeli v v zadnjih 60 letih v Ljubljani snežno odejo samo tretjino božičev. In po zelenih in toplih božično-novoletnih praznikih se nam obeta tudi precej topel začetek januarja. S tem po eni strani odpade nekaj skrbi zaradi dragih energentov, na vrtu nam za zdaj še ni treba zalivati jeseni posajenih sadik drevja, grmovnic ter zimzelenega drevja v loncih, marsikdo z vrta pobira še poznojesenske radiče in motovilec, po drugi strani pa bodo začeli vrtičkarji kmalu bentiti nad milo zimo, ker ne bo pokončala žuželčjih škodljivcev. Sicer pa, saj veste, da potrebujejo znanilci pomladi, ki imajo čebulico, za to, da zacvetijo, vsak nekaj mraza pod ničlo?

Okrasni vrt

Sredi zime smo najbolj pozorni na okrasne rastline, ki so nam najbolj pred očmi, na zelene lončnice in na priljubljen sezonski okras, ki ga predstavljajo v prazničnem času cvetoče lepotice: vitezova zvezda, božični kaktus, božične zvezde, pa tudi siljene čebulnice, ki jih v vrtnarijah s "programirano" oskrbo pripravijo do zgodnjega cvetenja. 

Ko slednje odcvetijo, potrebujejo počitek. Posebej tiste, ki so nam med cvetenjem delale družbo v ogrevanih bivalnih prostorih in so jim visoke temperature v družbi s suhim zrakom skrajšale čas cvetenja. Te postopoma privajamo na hladnejše prostore in jih v obdobju mirovanja čedalje manj zalivamo. Poskrbimo za to, da bodo zelenolistne sobne rastline pozimi dovolj blizu okna in povečajmo zračno vlago v njihovi bližini: z vlažilniki zraka, odmaknimo jih od radiatorjev, jih pršimo in lončke postavimo v posodo z vlažnim peskom.

Med trajnimi okrasnimi rastlinami na prostem so klub padavinam suši izpostavljene zimzelene grmovnice in drevesa pod napuščem ali na balkonu. Zaradi izhlapevanje preko listov in iglic tudi pozimi potrebujejo vlago, zaradi česar jih moramo zalivati (temeljito vsaj enkrat na mesec). Zalivamo, ko ne zmrzuje, najraje takrat, ko so napovedane višje temperature. 

V času pomanjkanja vode pomaga tem rastlinam tudi zastirka iz organskega materiala. Izgube vode iz tal so manjše, zaradi višjih temperatur pod zastirko pa zemlja pod zastirko pozneje zmrzne. Dolgoročno oskrbo z vodo izboljša talna snežna odeja, medtem ko moramo sneg z vej in poganjkov zimzelenih rastlin redno otresati.

Kar zadeva trato, je snežna odeja, ki travnim koreninam onemogoča dostop zraka, najbolj škodljiva tam, kjer jo teptamo s hojo ali vožnjo.

Čas mirovanja večine okrasnih rastlin, ko z njimi ni dela, lahko izkoristimo tudi za razmislek o morebitnih spremembah na vrtu, za katere bomo lahko izkoristili zgodnjo pomlad.

Zelenjavni vrt

Zdaj je čas, da naredimo načrt zelenjavnih gredic z upoštevanjem kolobarja, in da si priskrbimo potrebno seme. Vrtne trgovine so s semenskimi vrečicami za vrtičkarje v tem času že dobro založene. Bogata ponudba in neučakanost naj nas ne premamita, da bi kupovali vsepovprek, potem pa nam bi seme zastaralo.

Če na zelenjavnem vrtu uporabljamo hlevski gnoj ali kompost, pa jeseni še nismo prekopali gredic in ju uporabimo, je čas za to takoj, ko bo zemlja odmrznjena in za delo ne bo premokra. Ti organski gnojili namreč potrebujeta vsaj nekaj mesecev, da se hranila v njih razgradijo in so dostopna rastlinam. Če nam zelenjadnice slabo uspevajo in bi radi razloge preverili z analizo zemlje, je zdaj primeren čas za odvzem vzorcev, na podlagi katerih naredimo gnojilni načrt. Tik pred začetkom vrtnarske sezone se bodo čakalne vrste v laboratorijih, ki jo opravljajo, gotovo večje.

Januarja je tudi čas za prve setve, namenjene domači vzgoji sadik zgodnjih zelenjadnic: za sadike zelene, peteršilja, predvsem pa za zgodnjo pridelavo pora, čebule in zgodnje solate ne potrebujemo ogrevanega rastlinjaka, le za vznik bodo potrebne višje temperature. Konec januarja bomo lahko sejali za sadike kapusnic, za plodovke pa je še prezgodaj.

Biodinamiki lahko pridelovalne površine januarja poškropijo s preparatom gnoj iz roga, ki krepi zdravje in plodnost zemlje. Čas za to je med novembrom in februarjem v popoldanskem času, ko zemlja ni zmrznjena in ni pokrita s snegom.

Sadovnjak

Ob napovedih močnega sneženja podpremo najbolj izpostavljene veje sadnega drevja in grmov jagodičja, po sneženju ali že med njim pa z najbolj obteženih previdno stresemo sneg.

Od srede januarja si pripravljamo cepiče sadnega drevja za spomladansko cepljenje. Do srede februarja jih režemo s čistimi sadjarskimi škarjami, potem pa jih shranimo v vlažnem in hladnem prostoru, vlažni mivki ali zavite v časopisni papir v plastični vrečki v hladilniku, da se ne izsušijo. Režemo zdrave enoletne poganjke debeline svinčnika z osvetljenega dela krošnje. Cepili jih bomo šele spomladi v času brstenja rastlin, najprej koščičarje (breskve, marelice in češnje), zato lahko tudi cepiče zanje narežemo prej kot za jablane in hruške.

Če smo imeli v prejšnjem letu težave s škodljivci in boleznimi, si naredimo škropilni koledar s podatki o času škropljenja določenih sadnih vrst in pripravkih. Za pomoč lahko vprašamo strokovnjake v kmetijskih apotekah vrtnih centrov.