Vojna vihra v Ukrajini divja naprej. Ruska vojska je včeraj ponoči raketirala Kijev, Ukrajina pa je sporočila, da je v minulih dneh osvobodila okoli dvajset kvadratnih kilometrov ozemlja v okolici Bahmuta. Medtem se nadaljujejo poskusi, da bi Ukrajino in Rusijo vendarle prepričali k mirovnim pogajanjem.
Okrepljen diplomatski vrvež
V Kijev je pripotoval Li Hiu, posebni odposlanec kitajskega predsednika Xi Jinpinga.Njegov cilj je z ukrajinskim vodstvom preučiti možnosti dogovora z Moskvo za končanje vojne. Z istim namenom se bo Li nato podal še v Varšavo, Berlin in Pariz.
V posredniške vode se poleg Kitajske vse močneje podaja tudi Južna Afrika, s katero je ruska vojska v preteklih mesecih izvedla skupne vojaške vaje, pred kratkim pa so ZDA trdile, da je Rusiji prodala orožje, kar so v Pretorii ostro zanikali.
Diplomatske aktivnosti za končanje vojne zaokrožuje vrh držav članic Sveta Evrope v Rejkjaviku, na katerem bo 46 članic (Slovenijo zastopa predsednica države Nataša Pirc Musar) danes Kijevu izrazilo podporo tudi s potrditvijo sklepa o vzpostavitvi registra vojne škode. Ta naj bi postal del obsežnega mednarodnega mehanizma za vojne odškodnine, ki jih bo morala Rusija plačati Ukrajini. Na šele četrtem vrhu v 74-letni zgodovini Sveta Evrope, pomembnega zaščitnika človekovih pravic, ne bo Rusije. Njeno članstvo so po invaziji na Ukrajino zamrznili, kasneje pa je le nekaj ur, preden bi jo izključili iz organizacije, iz nje izstopila sama.
Afriška delegacija na obisk Kijeva in Moskve
Da se na odru potencialnih mirovnih posrednikov pojavlja Južna Afrika, je veliko presenečenje. Tudi zato, ker je po ocenah nekaterih južnoafriških analitikov tamkajšnja vladajoča stranka Afriški nacionalni kongres (ANC) precej razdeljena glede zunanjepolitične usmeritve države. Po eni strani naj bi gravitirala proti Vzhodu, tudi zaradi podpore tamkajšnjih držav boju proti apartheidu. Hkrati pa naj bi se del ANC zavedal, da moč v mednarodnih odnosih leži na Zahodu. Ali je ta razklanost pogledov v stranki vplivala na oblikovanje nove mirovne pobude za Ukrajino, ni znano.
Vsebina pobude južnoafriškega predsednika Cyrila Ramaphose za javnost zaenkrat ostaja skrivnost. Poznajo jo nekatere afriške in evropske vlade pa tudi ameriška administracija. Afriške podpornice načrta so Senegal, Uganda, Egipt, Kongo in Zambija. Po telefonskem pogovoru z Ramaphoso sta oba, tako ruski predsednik Vladimir Putin kot ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, pristala, da bosta sprejela delegacijo afriških voditeljev, s katerimi bi konkretneje govorili o možnostih sklenitve miru. Ukrajinsko stališče je sicer znano: vztrajanje, da se morajo ruske enote umakniti s celotnega ukrajinskega ozemlja, je Zelenski južnoafriškemu predsedniku sporočil že minuli teden.
Afriški voditelji, ki se v posredništvo podajajo po kitajskem predsedniku Xiju, francoskem predsedniku Emmanuelu Macronu in brazilskem predsedniku Luizu Ináciu Luli da Silvi, predstavljajo skupino držav z raznolikimi stališči do vojne v Ukrajini. Aktivneje želi pri možnostih iskanja končanja konflikta sodelovati tudi sama afriška celina, katere prehranska varnost je zaradi visokih cen žit, ki so posledica vojne v Ukrajini, še dodatno prizadeta. Južna Afrika, Uganda in Kongo so se denimo ob februarskem glasovanju v generalni skupščini OZN o resoluciji, ki je obsodila rusko agresijo na Ukrajino, vzdržali, Zambija in Egipt sta resolucijo podprla, Senegal pa se glasovanja sploh ni udeležil.
Ramaphosa ima za svojo mirovno pobudo podporo Afriške unije, ZDA in Velika Britanija pa naj bi bile do nje zadržane.
