Do leta 2026 okoli dva tisoč neprofitnih stanovanj

Zoran Janković se kot neodvisni kandidat s podporo volivcev poteguje za šesti zaporedni mandat za župana glavnega mesta. Vnovično kandidaturo je napovedal že 9. maja, ob prazniku mesta Ljubljana, rad pa se pohvali, da je s svojo ekipo v zadnjih 16 letih uresničil kar 2400 projektov. »Vsi dosedanji uspešno izvedeni projekti so tudi naša obveza za naprej. Ne počivamo na lovorikah. Obljubljeno je treba dokončati, potem bomo lahko zasluženo počivali. Tudi v tej kampanji ne prepričujemo s (praznimi) obljubami, temveč s konkretnimi projekti,« je Janković zapisal v svojem programu.

Zakaj tako zavzeto podpirate projekt sežigalnice v Ljubljani?

Zaradi več vidikov: okoljskega, zdravstvenega, samooskrbe, znižanja cen. Kljub temu, da smo v Ljubljani zavezani strategiji »Zero waste« in z ločeno zbranimi odpadki (teh je 71 odstotkov) zasedamo prvo mesto med glavnimi mesti EU, še vedno proizvajamo odpadke, ki jih odvažamo v Evropo, kjer drugi iz njih pridobivajo toploto in električno energijo. Odvoz odpadkov ni prijazen okolju in povzroča visoke stroške (20 milijonov evrov na leto). Hkrati se ogrevamo na premog, ki ga dovažamo iz Indonezije, kar je prav tako okolju neprijazno. Z gradnjo sodobne sežigalnice, kjer bomo uporabili najboljšo razpoložljivo tehnologijo in zagotovili nižje od najnižjih predpisanih emisijskih vrednosti (EU bat zahtevki), bomo poskrbeli za zdravje prebivalcev in varstvo okolja, saj bomo v celoti ukinili uporabo premoga. Višina dimnika bo nad inverzijsko plastjo, s čimer bomo izničili slabost kotlinske lege Ljubljane. Tako bomo povečali samooskrbo z energijo na 70 odstotkov in znižali ceno toplote. Ker sežiganje odpadkov sodi v domeno države, je treba počakati na njihovo odločitev. Če bo koncesijo dodelila Ljubljani, bomo zgradili najboljši objekt.

Ali bi morala Ljubljana slediti odločitvam nekaterih evropskih prestolnic, ki bodo (ali so že) zmanjšale osvetlitev javnih stavb?

Že vrsto let se zavedamo pomena zmanjšanja porabe električne energije in s tem namenom smo do zdaj izvedli že številne energetske sanacije objektov (celovite ali delne) ter prenovo in regulacijo javne razsvetljave (LED tehnologija), ki zagotavlja ustrezne vidne pogoje. Zaradi zagotavljanja varnosti prednostno osvetljujemo javne površine in infrastrukturo ter sistem ves čas posodabljamo v skladu z usmeritvami na področju energetske učinkovitosti in zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja. To dosegamo tudi s sistemi prilagodljive razsvetljave, ki jo, glede na podatke o gostoti prometa in vremenske podatke, prilagajamo ravni svetlosti in osvetljenosti. S preureditvijo osvetlitve nekaterih kulturnozgodovinskih objektov smo dosegli do 85 odstotkov zmanjšanja porabe električne energije za ta namen, pa tudi bistveno zmanjšanje vsiljene svetlobe. Tudi osvetlitev spomenikov kulturne dediščine je hkrati namenjena osvetlitvi pohodnih površin.

Glede na trenutno situacijo smo pripravili še dodatna priporočila: izklop ali znižanje osvetlitve svetlobnih transparentov, osvetljevanja zgradb in drugih objektov; varčna uporaba razsvetljave v stavbah; pravilna uporaba naravnega in prisilnega prezračevanja; pravilna nastavitev termostatov in pravilna uporaba senčil v času ogrevalne sezone.

Kako boste privabili potencialne investitorje in podjetnike? Kaj konkretno bo treba izboljšati?

Nadaljevali bomo z delom in skrbeli, da bo mesto še naprej urejeno in privlačno, kar omogoča celovitejši gospodarski razvoj in je zato privlačno za vlagatelje. S pripravo in sprejetjem prostorskih načrtov ustvarjamo pogoje za gradnjo dodatnih stanovanj. Letos se že gradi okoli 2000 stanovanj, že sprejeti občinski podrobni prostorski načrti (OPPN) omogočajo gradnjo dodatnih 3000 stanovanj. Dogradili bomo ali na novo zgradili vrtce in osnovne šole, kjer je to potrebno, pa tudi infrastrukturo s področja športa in kulture. Po izgradnji povezovalnega kanala C0 in ukinitvi 6400 greznic, od tega 4500 v Ljubljani, bomo začeli z gradnjo novega mestnega predela v Stanežičah. Tam načrtujemo 3000 mestnih stanovanj z vso komunalno in družbeno infrastrukturo ter povezavo z novim tehnološko-razvojnim središčem. Še naprej bomo spodbujali tiste državne in zasebne investicije, ki prispevajo k višji kakovosti življenja, kot so potniški center Ljubljana z novo avtobusno in železniško postajo, trgovski del Stožic, NUK2, Drama, 3000 stanovanj na različnih lokacijah (investitorji Monetic, Boscarol, BTC, Corwin).

Kako in do kdaj boste uresničili načrt o gradnji neprofitnih stanovanj?

Do leta 2026 bomo v Javnem stanovanjskem skladu MOL zagotovili okoli 2000 mestnih stanovanj na 11 lokacijah: Povšetova; Rakova jelša I, II, III; Jesihov štradon; Litijska - Pesarska; Zelena jama; Resljeva; Zvezna ulica; Cesta dveh cesarjev; Massarykova - Šmartinska. V JSS MOL že zdaj oddajamo 4433 stanovanjskih enot, od 2006 smo stanovanjski fond povečali kar za 45 odstotkov.

Kako vidite vlogo novega centra Rog za razvoj kulture v mestu?

Kot izjemno pomembno, saj bo končno dostopen vsem in bo nudil dodano vrednost že obstoječi kulturni ponudbi. Center Rog bo kreativno središče, s svojimi programi bo presegal običajno ločevanje med visoko in popularno kulturo. Namenjen bo podpori družbeno koristnih projektov, sledil bo načelom varovanja okolja, krožnega gospodarstva in družbene pravičnosti. Na 9000 kvadratnih metrih bodo novi proizvodni prostori in skupne delavnice, večnamenska razstavna in družabna dvorana, javna knjižnica, rezidenčni in individualni delovni prostori, kavarnica in trgovine lokalnih ustvarjalcev. Na nekdanjem tovarniškem dvorišču bo nov, 8000 kvadratnih metrov velik park Izbrisanih, namenjen dnevni rabi Ljubljančanov.

Ker je med epidemijo prišel v ospredje pomen samooskrbe, je še kako pomembno vprašanje, ali veste, koliko je kmetij na območju MOL? In kakšno vlogo ste jim namenili v svojem programu?

Ves čas izboljšujemo pogoje za dvig samooskrbe z zdravo lokalno pridelano hrano. Na ljubljanskem podeželju je 882 kmetijskih gospodarstev, ki jim nudimo strokovno pomoč, sofinanciramo njihove naložbe v ekološko in integrirano kmetijstvo, podpiramo kratke nabavne verige tako, da ponudnike lokalno pridelane hrane povezujemo in jim omogočamo neposreden stik s šolami, vrtci, hotelirji, gostinci. Samooskrbo spodbujamo tudi z oddajanjem okoli 1100 javnih najemnih vrtičkov (že na devetih območjih), kjer uporabniki prek učnih vrtov in izobraževanj pridobijo znanja za ekološko vrtnarjenje.

Zadolženost

Županu Jankoviću smo zastavili še vprašanje, povezano z zadolženostjo občine.

Kako komentirate dejstvo, da je med mestnimi občinami dolg na prebivalca v Ljubljani največji? V minulih štirih letih se je namreč povečal kar za 47 odstotkov.

Ljubljana je bila konec leta 2006 zadolžena za 60 milijonov evrov, konec leta 2018 je dolg znašal 95 milijonov evrov, konec letošnjega septembra pa 94 milijonov evrov, kar pomeni 321 evrov na prebivalca. V zadolženost na prebivalca finančno ministrstvo vključuje tudi zadolženost Javnega holdinga Ljubljana, Gospodarskega razstavišča in stanovanjskega sklada, za katera občina ni dala nobenega jamstva. Zadolženost zmanjšujemo postopoma. Če bi načrtovane investicije ustavili, bi dolg lahko v celoti odplačali v enem letu, vendar bi meščane prikrajšali za veliko novih in prepotrebnih pridobitev.