'Planet še vedno na urgenci': gora domače naloge in malo časa

Izkupiček podnebne konference v egiptovskem Šarm el Šejku, na kateri je bil dosežen dogovor glede podnebnega financiranja škode za pomoč državam v razvoju, je naletel na mešane odzive. Medtem ko so ga revnejše države pozdravile, je med razvitimi državami čutiti razočaranje, češ da konferenca ni šla dovolj daleč glede zmanjšanja emisij.

'Zdravili smo simptome, vendar bolnika nismo ozdravili vročine'

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je danes pozdravila dogovor na podnebni konferenci ZN v egiptovskem Šarm el Šejku glede podnebnega financiranja škode za pomoč državam v razvoju. Doseženo je označila za "majhen korak k podnebni pravičnosti", hkrati pa opozorila, da naš planet potrebuje več."COP27 pomeni majhen korak k podnebni pravičnosti, vendar je za planet potrebno veliko več. Zdravili smo nekatere simptome, vendar bolnika nismo ozdravili vročine," je sporočila predsednica komisije v odzivu na dogovor, ki so ga davi dosegli na konferenci COP27 v Šarm el Šejku. Francija je sporočila, da obžaluje "pomanjkanje ambicij" v dogovoru na podnebni konferenci COP27, kljub napredku pri zagotavljanju sredstev za ranljive države.

Pri dodatnih prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in opustitvi fosilnih goriv ni bilo "nobenega napredka", je v izjavi dejala francoska ministrica za energijo Agnes Pannier-Runacher. "Sporazum COP27 morda ne izpolnjuje ambicij Francije in EU, vendar ohranja najpomembnejšo stvar: poudarja cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija in poziva države, naj si od leta 2023 še dodatno prizadevajo," so še zapisali v izjavi Pariza.

Podnebna konferenca ZN je z dogovorom o skladu za izplačila finančne pomoči državam v razvoju zaradi gospodarske in družbene škode podnebnih sprememb naredila pomemben korak k pravičnosti, je ocenil generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Ni pa dogovora o nujno potrebnem drastičnem zmanjšanju izpustov, je opozoril. Ustanovitev mehanizma finančne pomoči državam v razvoju zaradi gospodarske in družbene škode podnebnih sprememb "ne bo dovolj", je v izjavi, objavljeni na spletni strani ZN, dejal Guterres. Je pa dogovor o pomoči po njegovih besedah "potreben politični signal za ponovno vzpostavitev zaupanja".

Poudaril je, da je planet še vedno "na urgenci" in da je treba drastično zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. "In tega vprašanja COP ni naslovil," je bil kritičen. "Sklad za kritje izgub in škode je nujen - ni pa odgovor, ko podnebne spremembe izbrišejo majhno otoško državo z zemljevida ali ko spremenijo celotno afriško državo v puščavo," je ponazoril.

Nujno je omejiti segrevanje ozračja pod 1,5 stopinje Celzija, je poudaril, za to pa bodo potrebne velike investicije v obnovljive vire energije in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

COP27 v egiptovskem Šarm el Šejku se je končal "z veliko domače naloge in malo časa", je povedal generalni sekretar ZN in spomnil, da je minila že polovica časa od pariškega podnebnega dogovora do postavljenega roka za ukrepanje, leta 2030.

V sklepni izjavi je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa skoraj 200 držav udeleženk potrdilo dosežen dogovor o postopnem prenehanju uporabe premoga, ni pa v dokumentu omembe uporabe nafte in plina. Govori o odpravi neučinkovitih subvencij za fosilna goriva ter pospešitvi prehoda na obnovljive vire energije, dodaja francoska tiskovna agencija AFP.

Zgodovinska odločitev: bogate države bodo plačale podnebni račun 

Izmučeni delegati na podnebni konferenci COP27 v Egiptu, nekateri zaradi pogajanj niso spali skoraj dva dni, so se ponoči uspeli dogovoriti glede najtršega oreha v pogajanjih. Odobrili so zgodovinski dogovor, ki bo ustvaril sklad za odškodnine revnim državam, ki so žrtve podnebnih sprememb, poroča Sky News. 

Delegati so dogovor, sprejet s konsenzom, pozdravili z aplavzom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Opredelitev mehanizma finančne pomoči državam v razvoju je veljala za glavno odprto vprašanje v podaljšku pogajanj v letovišču ob Rdečem morju, po tem, ko uvodoma dogovor o tem sploh ni bil predviden. Kot poudarja SkyNews, sicer ostajajo neodgovorjena še številna vprašanja glede tega, kdo bo prispeval sredstva, katere države so upravičene do denarja in kdo bo sredstva podeljeval. 

Že pred več kot desetletjem so sicer države, predvsem razvite, dale obljubo o 100 milijardah evrov letno državam v razvoju do 2020 za spopadanje s podnebnimi spremembami in prilagoditev nanje. Na prelomni podnebni konferenci v Parizu leta 2015, na kateri se je svet prvič dogovoril o cilju omejitve globalnega segrevanja ozračja, pa so to obljubo ponovile in rok podaljšale do 2025.

Po težavnih pogajanjih sprejemanje resolucij

Po dolgih in težavnih pogajanjih, ki so močno presegla predvideni časovni okvir, se je v Šarm el Šejku v Egiptu v nedeljo po 2. uri zjutraj po srednjeevropskem času začelo zaključno plenarno zasedanje COP27.

Delegati iz skoraj 200 držav, ki se že 14 dni mudijo v letovišču ob Rdečem morju, morajo soglasno sprejeti vrsto resolucij, o nekaterih od njih se je do zadnjega trenutka ostro razpravljalo, o nekaterih pa bi se še vedno lahko razpravljalo v dvorani.

Odločiti se bodo morali tudi o končni svetovni deklaraciji in o prizadevanjih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje.

Vprašanje "izgube in škode", ki je skoraj izničilo konferenco, je bilo na koncu predmet kompromisnega besedila, ki je bilo sprejeto v zadnjem hipu in v katerem so številna vprašanja ostala neodgovorjena, vendar je bilo priznano načelo ustanovitve posebnega finančnega sklada.