Umrl je legendarni igralec
Ljubil je igro, smeh, cigare in golf. Bil je upornik, neizmerno nadarjen in vselej je prinesel svež veter. Tako so Deana Stockwella opisovali tisti, ki so mu bili najbližje, ga poznali in z njim delali. Širši filmski srenji pa je bil znan kot vsestranski igralec, ena ključnih figur hollywoodske kontrakulture in zvezda znanstvenofantastičnih serij, ki je v dolgi karieri, ta se je raztezala prek več kot sedem desetletij, za pas nanizal več kot 200 vlog. V teh svojih filmskih in televizijskih likih bo živel za vedno, najodmevnejše verjetno v seriji Kvantni skok in filmu Poročena z mafijo, ki mu je prinesel oskarjevsko nominacijo.
Stockwell, ki se je po kapi leta 2015 upokojil, se je poslovil v svojem 86. letu. Naravne smrti je umrl v miru, v spanju, na svojem domu. Med prvimi, ki so se poklonili njegovemu spominu, je bil filmar David Lynch, ki je v 70. letih, ko se je Deanova kariera znašla na mrtvi točki, to obudil z manjšo vlogo v filmu Dune. To je bil začetek novega in igralsko najbolj izpiljenega obdobja njegovega življenja.
Hotel med nepremičninske agente
S svetom igre se je srečal že pri sedmih letih, nato pa že v svojih dvajsetih s canskega filmskega festivala kar dvakrat odšel domov z odličjem za najboljšega igralca. A očitno je bila nenadna slava zanj preveč, sredi šestdesetih je filmski meki namreč obrnil hrbet in se pridružil hipijevski komuni.
»Malce smo jemali droge, se malce ljubili. Ničesar ne obžalujem, ta izkušnja mi je širše odprla oči, na svoj obstoj in samega sebe,« je dejal Stockwell, ki sta mu bili naslednji vlogi po vrnitvi v Hollywood verjetno pisani na kožo. Sprva je kot dolgolasi hipi zaigral v filmu Gluhi trušč, nato pa še z Dennisom Hopperjem v Zadnjem filmu. »Delo z njim je bilo super, v Peruju je bilo divje!«
A vseeno se njegova kariera ni in ni postavila na noge. Vse težje je našel delo, razmišljal je že celo, da bi se pridružil vrstam nepremičninskih agentov, dokler mu Lynch s filmom Dune ni vrgel rešilnega obroča. In Stockwell tedaj ni le splaval na površje, temveč vnovič zacvetel, morda bolj kot kdaj prej. Začenši s filmom Modri žamet, v katerem je navdušil s komadom In Dreams Roya Orbisona, že dve leti pozneje, pisalo se je leto 1988, pa je prišel film Poročena z mafijo, ki ga je z likom mafijskega šefa Tonyja Russa izstrelil v oskarjevsko dirko.
7 je bil star, ko je že začel graditi igralsko kariero.
»Mislim, da je bila to moja najljubša filmska vloga. Takoj sem vedel, da je zame popolna,« je dejal, čeprav je bil kot riba v vodi tudi v znanstvenofantastični seriji Kvantni skok, ki se je vrtela med letoma 1989 in 1993 ter mu prinesla zlati globus in tri emmyje. »Ljudje trdijo, da igralec iz vsake vloge nekaj odnese, da delček vloge postane del njega. A če bi bil tako prevzeten in iznajdljiv kot moj lik Ala v Kvantnem skoku, bi postal precej večja zvezda.«
