Krst pri Savici, kot ga še ni bilo

Krst pri Savici (France Prešeren) v režiji Katje Pegan bo v Avditoriju Portorož na predvečer Dneva državnosti slovesno odprl 28. Primorski poletni festival. V Gledališču Koper obljubljajo nekaj svežega in novega. Predstava ima video uvod, ki deluje zelo filmsko, nato pa se nadaljuje z igro na odru. Gre za drugačen, a zelo zanimiv in privlačen koncept, ki želi navdušiti tako ljubitelje filma, kot tiste, ki prisegajo na klasično gledališče.

“Katjinih izzivov sem že vajen in se jih vedno razveselim,” pove Patrik Greblo, avtor glasbe. “Časa tokrat ni bilo veliko, saj sem k projektu pristopil med zadnjimi. Otvoritveni film v hollywoodskem slogu je bil tedaj že posnet in tudi glasbeno opremljen, zato je bilo takoj jasno, da mora predstava ohraniti glasbeno vzdušje, ki Franceta Prešerna najbrž prvič postavlja ob bok prvoserijskim visokoproračunskim produkcijam Netflixa. Odločili smo se tudi, da v kulisni glasbi ne bomo uporabili kakih slovenskih ljudskih napevov, a da nekaj slovanskega začutimo šele v songih. Novo glasbo in songe je bilo treba spisati in posneti v zelo kratkem času, dveh tednih. Povrhu vsega pa je to sovpadalo še s predstavami Stoletje mjuzikla, ki smo jih ravno tedaj intenzivno igrali v Novi Gorici. Zato sem za pomoč pri zvočni realizaciji prosil kar sodelavca v mjuziklu, Boštjana Grabnarja, in tako je glasba letela h Katji kar med odmori predstave.”

Mitski in sodoben Krst

“Prešernov Krst pri Savici je pesnitev, ki se je vsi zavedamo. Zgodba in njeni glavni junaki so se usidrali v našo zavest in postali legendarni. Že skoraj mitski,” razmišlja Aleš Valič, lektor in igralec. “In vendar se Krst, razen uvoda, redko sliši pripovedovati, kaj šele, da bi ga uprizarjali. Zato se pri lotevanju uprizoritve izrazito poveča odgovornost vseh ustvarjalcev, od prirejevalke besedila do vseh sodelujočih. Sam sem si naložil še dodatno breme, saj sem našega velikega pesnika temeljito prepesnil, da bi sodobnemu mlademu človeku pomagal k večjemu razumevanju Krsta. Pri tem delu sem imel občutek blasfemičnosti in hkrati, da delam 'pravo stvar'.

Predstava v priredbi in režiji Katje Pegan bo nedvomno zelo jasna, zanimiva in sodobna. Sodobna tako, da ohranja vse bistvene elemente mitske Prešernove zgodbe, in s to zgodbo govori o nas tukaj in zdaj. Video kot del predstave v tem primeru vsekakor pomeni dodano vrednost, saj osvetljuje vojni del zgodbe.”

Mak Tepšić, igralec

“Na vlogo Črtomira iz Prešernove pesnitve, sem se pripravljal podobno kot za druge vloge. Najprej se poglobiš v tekst sam, nato pa v motivacije in doživljanje lika. To se vse zgodi za mizo. Ko pa stopiš na oder, se seveda začne raziskovanje telesa, glasu ...” pove igralec Mak Tepšić. “Največji izziv mi je pri Črtomiru predstavljalo to, da je kljub svojim letom odličen bojevnik in vodja poganske vojske. Nekaj, kar je danes skoraj nepredstavljivo. Predvsem v telesu je bilo treba najti trdnost, moč in prezenco. Borba z mečem mi je bila zelo v pomoč, ker se mi je občutek boja približal veliko bolj konkretno, kot če bi si ga moral samo predstavljati.

Na snemanju je bilo zelo prijetno in učinkovito. Posneli smo veliko materiala, vse akcijske scene je bilo zabavno snemati in gledati. Najbolj si bom zapomnil kader, v katerem Mihi Krušiču z glave zbijem čelado. To gre na CV!”

Miha Krušič, koreograf in plesalec

Koreograf in plesalec Miha Krušič pa priznava, da mu je priprava na projekt Krst pri Savici vzela kar veliko časa: “Sploh raziskovanja zgodovine, umetnosti mečevanja in seveda razumevanje Prešerna. Najprej sem hotel ugotoviti, kako naj bi se počutile glavne vloge, in kako naj zgodbo zapeljem. Izvrstna ekipa so plesalci iz vse Slovenije, ki jim je projekt postal izziv in zabava. Treningi so bili sestavljeni iz poznavanja mečevanja, zgodovine gverilskih bojev in taktike. Tako smo na koncu tudi vse zapeljali v videu. Ko smo prvič videli posnetek na ekranu, smo ugotovili, da je vse zamišljeno pravilno, in želeli smo, da se zazna, da je bilo vse posneto v gledališču … Snemanje je trajalo ves dan, z dnevom predpriprave za luči in kostume. Ko smo se postavili na oder in začeli mečevati, sem imel občutek, da smo se z ekipo dejansko vrnili v tisto obdobje ter podoživljali čas bitke in pred njo.”

Nastala je kemija

“Pred snemanjem nisem natančno vedel, kaj lahko pričakujem. Prvič smo snemali tak projekt v gledališču, a ker sem si to že nekaj časa želel, sem komaj čakal, da se snemanje začne,” je navdušen Dean Grgurica, snemalec in montažer. “Snemanje je potekalo zelo gladko, za kar se moram zahvaliti celotni ekipi - vsi so odlično opravili svoje delo. Na trenutke so bili kadri tako dobri, branje tekstov tako intenzivno, da sem se kar naježil od navdušenja. Vedel sem, da bo končni izdelek na zelo visoki ravni. In prav to se je potrdilo v montaži, kjer je proces dela potekal zelo hitro.

To je moj drugi projekt s koprskim gledališčem in, priznam, nastala je kemija. V gledališču se počutim odlično, razumem, kaj pričakujejo od mene, jaz pa jih skušam vsakič presenetiti s svojo ustvarjalnostjo. In zadeva deluje. Predvsem pa je zelo enostavno delati s takimi profesionalci, ki so sposobni razumeti tudi zahteve televizijskega očesa.”

---