Smrt Mase Amini je združila vse dele družbe, tako moške kot ženske, mlajše in starejše, protestirajo pa celo v najkonservativnejših mestih. Iranski režim pa do tega ni ravnodušen. Po tem, ko je na tekmovanju v Seulu iranska plezalka Elnaz Rekabi nastopila brez hidžaba, je ta po tekmovanju “skrivnostno” izginila, svojcem se namreč od nedelje do danes ni javila. Ko je naposled spregovorila, je bilo jasno, da govori pod pritiskom. Hidžab naj bi pozabila. Po svetu so že zaokrožile informacije, da zaradi svojih dejanj nikoli več ne bo smela tekmovati in da se že nahaja v zaporu Ervin, poleg drugih političnih zapornikov.
Kljub vsemu pa se zdi, da nasilje iranskega režima še dodatno spodbuja voljo do upora proti islamu, in čeprav je pokrivalo hidžab v Iranu še vedno obvezno, se vedno več žensk odloča, da ga ne bodo nosile ne glede na morebitne posledice. Iranske oblasti nad protestniki v Iranu izvajajo teror, kar pa voljo do upora še dodatno podžiga. Ta je opazen tako med običajnimi ljudmi kot med zvezdniki in ostalimi javno izpostavljenimi osebami. V znak protesta proti brutalnemu režimu se je med drugimi za nenošenje hidžaba odločila tudi iranska plezalka, ki je zdaj skrivnostno “izginila”. Nošenje hidžaba zavrača vedno več žensk, saj predstavlja veliko omejitev in očitno ne “svobodo”, ki jo stalno ponavlja Faila Pašić. Sploh je beseda “svoboda” iz njenih ust slišati rahlo cinično glede na to, da je imela v preteklosti odnos z domnevnim posiljevalcem.
V Iranu je globoko zakoreninjena jeza nad vladno islamsko politiko, zlasti v zvezi s kodeksom oblačenja. Tudi ko je postal hidžab leta 1983 obvezen, so se zgodili protesti, ki se od takrat nadaljujejo. Frustracije so se poslabšale, odkar je leta 2021 postal predsednik trdolinijaš Ebrahim Raisi in je začel krepiti nadzor nad kodeksom oblačenja žensk. “Desetletja so Iranci veliko vlagali v idejo, s katero so reformistični voditelji obljubili, da se bodo stvari spremenile,” je za tuje medije dejal Shadi Shar, iranski odvetnik za človekove pravice. “Toda nič se ni zgodilo. Sporočilo je zdaj glasno in jasno, Islamska republika mora sama oditi.” Trajajoči protesti so žarek upanja za ženske, vendar se ob tem dogajajo hudi pritiski s strani iranskega režima, ki se očitno ne namerava kar tako vdati.
Po tem, ko je iranska plezalka Elnaz Rekabi na plezalskem tekmovanju v Seulu tekmovala brez hidžaba, naj bi bila zdaj pogrešana. Njeni svojci jo poskušajo kontaktirati že od nedelje, vendar neuspešno. Lokalni mediji v Iranu so v torek, 18. oktobra, poročali, da bo Rekabijeva neposredno poslana v zapor Evin, ko bo prispela na teheransko letališče. Kot je poročal IranWire, so jo odpeljali na iransko veleposlaništvo v Seulu, da bi zagotovili, da jo lahko prej odpeljejo domov z minimalnim pregledom.
Iranian climber Elnaz Rekabi in international competition appears without wearing a hijab, in open defiance of the regime’s requirements for women. pic.twitter.com/pPpzZ6Fvhs
— Frida Ghitis (@FridaGhitis) October 16, 2022
Ne glede na morebitne nevarnosti pa ne bodo popustile niti iranske ženske, njihov glas je moč slišati po celem svetu. Kljub strogemu režimu je sodeč po njihovih pogumnih dejanjih odločitev jasna: dovolj imajo hidžaba in strogega režima. To je dokazala tudi Masih Alinejad, iransko-ameriška novinarka, ki je tudi aktivistka za ženske pravice v Iranu, ko se je po iranskih ulicah s hčerko sprehodila brez hidžaba.
https://twitter.com/AlinejadMasih/status/1581992656997347329?s=20&t=5ZHX4cJgPXYgau8JAlSnhg
Hidžab svetu predstavlja teror in zatiranje, za poslanko Gibanja Svoboda pa “svobodo”
In medtem ko po celotnem svetu muslimanke zahtevajo svobodo in svoje pravice z zavračanjem hidžaba kot simbola zatiranja, imamo v Sloveniji Failo Pašić, strastno zagovornico tega pokrivala, poslanko Gibanja Svoboda, ki je v preteklosti za Slovenske novice dejala, da “hidžab pomeni svobodo. Sebe čutiš kot unikatno bitje, si enkraten in neponovljiv. Izraža moč, pogum in osebnost.” Dokaj cinične besede za muslimanko, ki več kot očitno ne sočustvuje z ostalimi muslimankami po svetu. Preveč bi bilo namreč pričakovati empatijo od nekoga, ki je bil v partnerskem odnosu z domnevnim posiljevalcem.
Njen bivši palestinski partner Mustafa Alnajjarm naj bi po poročanju Reporterja posilil mladoletnico. Obdolženec svoja dejanja zanika, Pašićeva pa mu je po prijavi mladoletnice stala ob strani ter mu skušala pomagati. Spomnimo: Pašić Bišićeva daje vtis pravoverne muslimanke, saj dosledno nosi islamska oblačila. Od bralca smo pred meseci prejeli informacijo, da živi na Ježkovi ulici v Ljubljani in da je od Stanovanjskega sklada RS dobila 4-sobno stanovanje, kar razburja ob bogatih finančnih prejemkih na račun njenega (humanitarnega) podjetja. Navkljub prejetemu denarju pa je menda precej nedejavna.
Notranja krvavitev znotraj režima
Leta 2019 so revnejši sloji iranske družbe protestirali proti dvigom cen goriva, medtem ko so se nemiri leta 2009 osredotočali na vprašanja srednjega razreda in prirejanja glasov. Preprost razlog, zakaj je zdaj več enotnosti, je po mnenju nekaterih dejstvo, da je bila Amini običajno dekle in ne aktivistka iz nekega velikega mesta. Bila je družinski človek, s katerim ljudje lažje sočustvujejo. Nekaj drugega, kar loči te proteste od tistih v preteklosti, je to, da kažejo, da je Islamska republika izgubila legitimnost med svojimi osrednjimi podporniki, to pa naj bi bila posledica grozljivega nasilja, ki je bilo povzročeno prejšnjim protestnikom, “to je kot notranja krvavitev znotraj režima, ki postaja vse hujša.” Prvič v zadnjih letih so protivladne demonstracije potekale v tradicionalnejših in konservativnih mestih, kot sta Qom in Mashhad.
Ana Horvat