Kako bi stranke poskrbele za bolj učinkovito preventivo na področju zdravja?

Kot so pred dobrim mesecem ob svetovnem dnevu debelosti izpostavili strokovnjaki na okrogli mizi 'Debelost je bolezen', je po svetovni klasifikaciji debelost kronična bolezen, česar se v Sloveniji premalo zavedamo. Zanjo je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu.

Kot kronična je med drugim označena zato, ker je enkratna zdravstvena obravnava te bolezni neuspešna. Mnogim namreč uspe shujšati, a se potem zredijo nazaj. Debelost je torej naravnana tako, da jo je treba ves čas nadzorovati, tudi ko dosežemo ciljno težo, je pojasnila splošna zdravnica Zdravstvenega doma Ljubljana Nena Kopčavar Guček na okrogli mizi, o čemer smo pisali.

Endokrinologinja v UKC Ljubljana Mojca Jensterle Sever je na okrogli mizi podprla definicijo kroničnosti te bolezni: "O kroničnosti govorimo zato, ker traja počasi in doživljenjsko." 

Za pripravo tega članka nam je Jensterle Severjeva pojasnila, da je priznanje debelosti kot kronične bolezni pomembna tudi zato, ker omogoča reševanje tega problema in prispeva k destigmatizaciji: "Ljudje z debelostjo so še vedno prevečkrat obravnavani kot neodgovorni posamezniki, ki so sami izbrali napačen življenjski slog. V resnici je prekomerna telesna teža le simptom kompleksnega prepleta številnih dejavnikov, ki porušijo fiziološko zelo natančno uravnavanje energijskega ravnotežja. Ko je enkrat energijsko ravnotežje porušeno in teža prekomerna, je zaradi prilagoditvenih presnovnih mehanizmov zelo težko obdržati prehodne izgube telesne teže in po navadi sledijo relapsi ter ponoven porast telesne teže."

Vzroki za debelost so tako na nivoju posameznika kot na nivoju družbe, je nadaljevala z razlago Jensterle Severjeva. Po njenih besedah bi nas za vsakega bolnika z debelostjo morala poleg številke na tehtnici, obsega njegovega pasu in opredelitve zapletov debelosti zanimati tudi zgodba, ki ga je pripeljala do debelosti. "Le takšen celovit pristop omogoča vzročno zdravljenje debelosti," je poudarila. 

Debelost je povezana z več kot 200 različnimi boleznimi

Endokrinologinja je utemeljila, da ima debelost osrednjo vlogo pri razvoju številnih dejavnikov tveganja in kroničnih bolezni: "Kot sem nekje prebrala izvrstno povzeto bistvo: debelost ni samo problem konfekcijske številke, zaradi debelosti se umira. Zato bi moralo biti zdravljenje te bolezni med glavnimi cilji v boju proti naraščajoči epidemiji nenalezljivih bolezni. Povezana je z več kot 200 različnimi boleznimi. Povzroča povečano tveganje za presnovne in srčno-žilne bolezni, rakava obolenja, bolezni skeletnomišičnega sistema in uničuje duševno ter socialno zdravje."

K nastanku debelosti v 30 do 70 odstotkih prispeva tudi dedna zasnova, so izpostavili strokovnjaki na okrogli mizi. Ali se dejansko razvije, pa je odvisno od številnih drugih dejavnikov tveganja, na primer vedenja in socialnih dejavnikov. Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in zdravnik Matija Cevc je na okrogli mizi izpostavil, da se nastavki za debelost lahko začnejo že v nosečnosti ali otroštvu. Ker se debelost odraža na številnih organih, se življenje posameznika lahko skrajša za 10 let ali več, poslabša se tudi kakovost življenja, je opozoril.

'Samo v dveh letih smo pridelali za približno 12 povprečnih osnovnih šol novih otrok z debelostjo'

Profesor športne vzgoje na ljubljanski Fakulteti za šport Gregor Starc je za pripravo tega članka utemeljil, da je debelost pri otrocih resna javnozdravstvena težava, saj debelost v otroštvu najpogosteje preide tudi v debelost v odraslosti. Čeprav je Slovenija od leta 2010 naredila premik v boju proti tej bolezni pri otrocih, je zdaj po protikoronskih ukrepih stanje občutno slabše. Po njegovih navedbah smo leta 2010 imeli v Sloveniji 4,4 odstotka otrok z debelostjo, do leta 2019 se je ta delež zmanjšal na 4,2 odstotka populacije, kar pomeni 4,5-odstotni upad v devetih letih. "Zaradi protikoronskih ukrepov zapiranja šol, športnih društev in javnih igrišč, se je delež otrok z debelostjo v letu 2021 povzpel na 5,4 odstotka, kar pomeni 28,6-odstotni porast v dveh letih. Da si lahko bolje predstavljamo v številkah, smo od leta 2010 do leta 2019 uspeli debelosti rešiti okrog 500 otrok, od leta 2019 do leta 2021 pa se je z debelostjo na novo srečalo več kot 2700 otrok. Samo v dveh letih smo tako pridelali za približno 12 povprečnih osnovnih šol novih otrok z debelostjo. Danes bi tako v Sloveniji lahko otroci z debelostjo napolnili kar 56 povprečnih osnovnih šol (povprečna osnovna šola ima okrog 230 otrok)," je osvetlil stanje Starc.

Prekomerna prehranjenost pa ima negativni učinek na samopodobo otrok. Ne zgolj zaradi samega izgleda telesa, ampak tudi zaradi manjše učinkovitosti, je pojasnil Starc: "Ker otroci s prekomerno telesno težo pri telesno dejavni igri in športnih dejavnostih niso tako uspešni kot njihovi vrstniki, se začenjajo v prostem času tem dejavnostim izogibati in padejo v krog naraščanja maščobne mase, iz katerega je izjemno težko izstopiti. V otroštvu sicer do kroničnih zdravstvenih težav zaradi prekomerne prehranjenosti še ne prihaja, vendar pa je kakovost življenja teh otrok bistveno nižja kot pri njihovih vrstnikih. Ker so manj telesno dejavni in v prostem času bežijo pred zaslone, se srečujejo z vrsto razvojnih težav, ki niso omejene zgolj na poslabšan razvoj mišično-skeletnega sistema, temveč tudi srčno-dihalnega sistema in možganov."

Ključna je preventiva: Koliko v Sloveniji naredimo zanjo?

Čeprav ljudje sprejemamo vedenje, da je debelost kronična bolezen, je to po besedah Jensterle Severjeve še vedno daleč od uporabnega znanja, ki bi privedlo v ukrepanje in aktivno naslavljanje te bolezni.

Problem je tudi, ker zdravniki s pacienti ne dosežejo pravega soglasja o tem, kaj debelost je, pa je izpostavila zdravnica Kopčavar Gučkova: "Gledišče, da je to bolezen, velikokrat trči ob osebno prizadetost. Ljudje vidijo debelost bolj kot kot estetsko motnjo."

Ključna je preventiva, se strinjajo strokovnjaki. Kopčavar Gučkova je na okrogli mizi poudarila, da bi se obravnava oseb z debelostjo morala začeti na primarni ravni, torej v zdravstvenih domovih, kajti prej ko je problem prepoznan in obravnavan, boljše so možnosti za njegovo rešitev. A kot opaža zdravnica, so ambulante za preventivne preglede v zadnjih dveh letih – med covidnim obdobjem – zaradi prerazporejanja kadra na točke za odvzem brisov na novi koronavirus, v cepilne centre in covidne ambulante zastale (zdaj se sicer že vzpostavljajo nazaj). Po njenih besedah je ravno preventivni pregled pri osebnem zdravniku, ki ga izvajajo medicinske sestre, zajet v referenčni ambulanti. S pomočjo indeksa telesne mase presejejo vse paciente, ki so starejši od 30 let in sporočajo rezultate zdravniku.

V zdravstvenih domovih so na voljo tudi centri za krepitev zdravja, kjer organizirajo številne brezplačne delavnice, med katerimi je tudi tista, namenjena hujšanju. Po besedah Kopčavar Gučkove so dobro zasnovane, a težave pogosto nastanejo, ko ljudje izvejo, da bodo morali aktivno sodelovati pri hujšanju.

Zato so ključni preventivni programi, ki bodo vključevali vse nivoje družbe in panoge – od vzgojno-izobraževalnih sistemov do podnebne politike, nam je svoj vidik predstavila endokrinologinja Jensterle Severjeva: "Bitko z debelostjo bomo s primarno preventivo dobili šele, ko bomo razvoj debelosti v največji možni meri zamejili. Največ v preventivnem smislu lahko naredimo pri otrocih in mladostnikih, zlasti je potrebno še posebno zaščititi ranljivejše skupine z genetsko predispozicijo in tiste z prepoznanimi dejavniki tveganja in to od najzgodnejših dni oziroma celo transgeneracijsko."

Za obravnavo bolnikov, ki se že soočajo z debelostjo, pa potrebujemo obravnavo na več nivojih, z mešanimi ekipami v že obstoječih in po potrebi nadgrajenih modelih centrov za krepitev zdravja, je nadaljevala z možnimi rešitvami Jensterle Severjeva: "Osnovna enota v zdravljenju debelosti je najpogosteje celotna družina, zato imajo družinski zdravniki ključno vlogo. Le celovit interdisciplinarni pristop, ki naslavlja tako medicinske kot psihološke, družbeno-sociološke in ekonomske vidike debelosti, omogoča vzročno zdravljenje debelosti. Potrebno se je zavedati, da indeks telesne mase pravzaprav za posameznika ne pove dosti in da je zelo pomembna telesna sestava, razmerje med maščevjem in mišicami, razporeditev maščevja in pojavnost z debelostjo povezanih zapletov. Cilj zdravljenja debelosti namreč ni nižanje telesne teže, ampak izboljšanje zdravja, kvalitete življenja in zmanjšanje umrljivosti."

Nacionalna koordinatorka za preventivo odraslih in vodja OE ZP Vojnik Dobrna Jana Govc Eržen je prepričana, da ima Slovenija sistem preventive odraslih na primarnem nivoju zelo visoko razvit in da je slovenska družinska medicina na tem področju med vodilnimi v Evropi (če ne upoštevamo koronskega obdobja, ki je ustavil delovanje tega sistema). Navedla je, da je Slovenija pričeli izvajati Nacionalni program primarne preventive bolezni srca in ožilja že leta 2002, da bi zmanjšala navade nezdravega življenjskega sloga, kot so kajenje, nezdrava prehrana, telesna nedejavnost in prekomerno uživanje alkohola. "Zato so pomembni programi zdravstvene vzgoje, ki spodbujajo posameznike (individualni pristop) ali skupine prebivalcev (skupinski pristop), da bi začeli aktivno skrbeti za svoje zdravje," je pojasnila in navedla, da smo leta 2002 uvedli vzgojne centre v 61 večjih zdravstvenih ustanovah v Sloveniji.

'Slovenski zdravstveni sistem nima razvitih preventivnih programov, ki bi zmanjševali možnost razvoja debelosti pri otrocih'

Profesor športne vzgoje Gregor Starca je na drugi strani izpostavil problem, da slovenski zdravstveni sistem nima razvitih preventivnih programov, ki bi zmanjševali možnost razvoja debelosti pri otrocih. Razviti in učinkoviti so le nekateri kurativni programi, v katere vključujejo zgolj otroke z že razvito morbidno debelostjo. "Smo pa v Sloveniji med leti 2011-2018 dokazali, da lahko otroško debelost zmanjšujemo znotraj šolskega sistema. V tem obdobju je namreč v mnogih osnovnih šolah deloval program Zdrav življenjski slog, ki je otrokom prinesel od dve do tri ure strokovno vodene športne vadbe na teden in zaradi katerega se je začela zmanjševati pojavnost otroške debelosti, Slovenija pa je bila tudi edina država na svetu, v kateri se je v tem času gibalna učinkovitost otrok zviševala," je pojasnil.

Rešitev je po njegovem mnenju mogoča in je zelo poceni v primerjavi s stroški, ki bodo nastali zaradi prihodnje delovne neučinkovitosti prizadetih generacij, pogostejših bolniških odsotnosti, zaradi njene zgodnejše umrljivosti in večjih prihodnjih izdatkov zdravstvene blagajne. "Povečati je potrebno telesno dejavnost celotne populacije, to pa se da za vse otroke narediti le v šolah, pri velikem številu otrok pa lahko pri tem pomagajo tudi športna društva," je poudaril Starc.

Kako bi problem reševale politične stranke? 

Kako si rešitev problema predstavljajo politiki v osmih političnih strankah, ki jim je ob začetku našega volilnega projekta kazalo najbolje? Vprašali smo jih, kako bodo poskrbeli za več preventive na področju zdravja? Ali bodo uvajali dodatne preventivne programe? Katere so njihove konkretne rešitve? Kot bomo videli, se vsi strinjajo, da je preventiva pomembna in jo je treba širiti, vendar konkretnih odgovorov in idej, kako bolj učinkovito vlagati v zdravje, zdrav način življenja in se usmeriti v preprečevanje bolezni, marsikatera stranka ni imela. Zanimivo, da tej tematiki nekatere niso namenile pozornosti, ko pa Slovenijo dušijo dolge čakalne vrste v zdravstvu, ko nam primanjkuje osebnih zdravnikov in se srečujemo s problemom dostopa do njih. Druge stranke so namesto odgovorov, kaj bi oziroma bodo naredile, raje nizale podatke, kaj so že naredile.

Odgovori strank so razporejeni po abecednem redu.

Gibanje Svoboda: Posebno pozornost bomo namenili vsem vrstam preventive

V Stranki Gibanje Svoboda so izpostavili kot učinkovite primere že delujoče preventivne in presejalne programe, ki se izvajajo v sklopu javnega zdravstvenega sistema (npr. Svit, Dora, Zora). Po njihovem mnenju je tovrstne dobre prakse nujno preseliti tudi na druga področja in starostna obdobja. Menijo, da je ključno poslanstvo javnega zdravstvenega sistema iskanje kolektivnih rešitev za individualne zdravstvene probleme. Obenem je epidemija lažnih zdravstvenih novic po njihovih besedah razkrila, kako nujno je zdravstveno osveščanje prebivalstva z izobraževalnimi programi, ki promovirajo zdrav življenjski slog in ustrezno zdravstveno preventivno, zlasti v odnosu do nalezljivih bolezni. "V Gibanju Svoboda bomo zato posebno pozornost namenili vsem vrstam zdravstvene preventive. Razširili bomo preventivne in presejalne programe za zgodnje odkrivanje obolenj (rak, kardiovaskularne bolezni, sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija). Z različnimi javnimi razpisi bomo podprli osveščanje glede škodljivosti tveganega vedenja. Izpostavljali bomo zlasti vedenje z večjim negativnim učinkom na javno zdravstvo, npr. uporaba tobačnih izdelkov, prekomerno uživanje alkoholnih pijač, uživanje prepovedanih drog, prekomerno uživanje sladkorja in tako naprej. Z različnimi ukrepi bomo čim več ljudi spodbudili k zdravi telesni aktivnosti in uživanju zdrave hrane, kot jo priporoča medicinska stroka. Med pomembnejšimi ukrepi izpostavimo predvsem trajnostno prometno infrastrukturo, ki omogoča alternativo avtomobilu in spodbuja vsakodnevno hojo ali kolesarjenje. V osnovnih in srednjih šolah potrebujemo več vsebin iz področja zdravstvene pismenosti, ki mora sistematično spodbujati zaupanje v medicinsko znanost in na razumljiv način predstaviti pomen preventivnih javnozdravstvenih programov," so izpostavili.

Levica: Sistemsko krepitev zdravja bomo omogočili z organizacijo rekreativne telesne dejavnosti v sklopu delovnega časa in na stroške delodajalca

V Levici so prepričani, da je obseg preventivnih programov potrebno širiti, kar lahko v Sloveniji zagotovimo zgolj z dodatnimi sredstvi. Kot zagotavljajo, bi vzpostavili celovit sistem na področju preventivne dejavnosti. "Sistemsko krepitev zdravja bomo omogočili z organizacijo rekreativne telesne dejavnosti v sklopu delovnega časa in na stroške delodajalca. Širili bomo obseg preventivnih programov in namenili dodatna sredstva za njihovo izvajanje. V zvezi z zdravim prehranjevanjem se zavzemamo za učinkovite ukrepe, ne pa kaznovalne. Zato se bolj kot za dvig davkov zavzemamo za omejitev vsebnosti dodanega sladkorja v živilih."

LMŠ: Zavzemamo se za povečanje proračunskih sredstev za šport, spodbujati je treba zdrav način življenja

Tudi v LMŠ menijo, da je preventiva nujna. Prepričani so, da v Sloveniji dobro deluje, a jo je treba stalno nadgrajevati z raznolikimi preventivnimi pregledi. "V letih, ki prihajajo, bo preventivno soočanje s posledicami epidemije covida-19 ključnega pomena, zato je treba razviti celoten mehanizem različnih preventivnih pregledov po vzoru programov, kot sta Zora ali Dora. Ob tem moramo stalno preventivno spremljati in evalvirati psihosomatske posledice epidemije pri celotni populaciji s posebnim poudarkom na mladih in starejših. Tudi visok odstotek ljudi s prekomerno telesno težo je povezan z epidemijo. Osveščanje o stranskih učinkih prekomerne telesne teže je nekaj, čemur je treba nameniti posebno pozornost, prav tako je treba spodbujati zdrav način življenja in šport. V skladu s tem se zavzemamo za povečanje proračunskih sredstev za šport in poenotenje razpisnih pogojev za pridobivanje sredstev s posebnim poudarkom na odpravi posledic epidemije covida-19. Spodbujanje vseh generacij k zdravi prehrani, zmanjšanju pitja sladkih pijač in športnim aktivnostim se začne v zgodnjem otroštvu, nujno pa je tudi ozaveščanje o pozitivnih učinkih zdravega načina življenja na posameznika in družbo," so predstavili svojo usmeritev.

NSi: V zakonodajnem postopku je predlog koalicijskih poslanskih skupin, ki bo v obdobju 2023-2027 zagotovil 150 milijonov evrov za financiranje in sofinanciranje investicij v športu

Stranki NSi se zdi pomembno, da otroci spoznajo pomen gibanja, da se nanj navajajo že od malih nog in jim preraste v navado. Pri tem imata pomembno vlogo tako družina kot šola, saj otroka lahko spodbujata k telesni aktivnosti. Menijo, da je naloga države oblikovanje ustreznega šolskega programa in skrb za športno infrastrukturo. Po navedbi stranke je v Državnem zboru (DZ) trenutno v zakonodajnem postopku predlog koalicijskih poslanskih skupin, ki bo v obdobju 2023-2027 zagotovil 150 milijonov evrov za financiranje in sofinanciranje investicij v športu, povprečno 30 milijonov evrov letno. "To je podlaga za razpise, ki bodo omogočili izgradnjo in obnovo športne infrastrukture po vsej Sloveniji. Ključno je, da tudi v tem smislu decentraliziramo državo – da se lahko državljani športno udejstvujejo blizu svojega doma. V maju 2021 je DZ na pobudo koalicijskih poslanskih skupin sprejel novelo Zakona o planinskih poteh, s katero smo zagotovili sistemska sredstva za vzdrževanje in označevanje planinskih poti, s čimer pohodništvo, ki je priljubljen način za ohranjanje telesne pripravljenosti, postaja varnejše in tudi privlačnejše. Državni zbor je v tem mandatu na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije 23. september razglasil za nov državni praznik – dan slovenskega športa. Ta ponuja priložnost za promocijo gibanja v šolah, na delovnih mestih, v okviru različnih organizacij za vse generacije, od otrok do upokojencev," so navedli, kako so že spodbudili zdrav način življenja.

Povežimo Slovenijo

Politiki stranke Povežimo Slovenijo so izpostavili, da javni zdravstveni sistem že sodeluje s številnimi organizacijami in zavodi na tem področju. Po njihovem mnenju je nujno narediti evalvacijo teh programov z vsemi deležniki, jih prilagoditi potrebam pacientov in jih dodatno podpreti s finančno pomočjo. "Ponovno je treba premisliti tudi sistem referenčnih ambulant, ki pacientom svetujejo glede sprememb življenjskega sloga," je bil njihov odgovor.

SAB: Konkretne nove preventivne programe bomo uvajali skupaj s stroko

Tudi v SAB se strinjajo, da sta za ohranitev in vzdrževanje zdravja v prvi vrsti pomembna preventiva in zdrav življenjski slog: "Bolezni lahko preprečimo pred njihovim nastankom, zato bomo stalno ozaveščali o zdravju, finančno podpirali rekreacijo v vseh življenjskih obdobjih in podpirali zdravo prehrano v vrtcih, šolah, na fakultetah, v službi in doma. Prav tako bo naša prioriteta povečanje števila družinskih zdravnikov, ureditev njihovih plač in izboljšanje pogojev dela z namenom okrepitve dostopnosti zdravstva, slednje pa se močno povezuje tudi s skrajšanjem čakalnih dob. Konkretne nove preventivne programe pa bomo uvajali skupaj s stroko."

SD: Promovirali bomo zdrav način življenja, gibanja in športa

V SD so bili kratki, saj so zgolj zapisali, da se bodo preventive lotili s promocijo zdravega načina življenja, gibanja in športa, ob tem pa s povečanjem obsega preventivnih programov zdravega načina življenja.

SDS: Omogočili bomo brezplačno vključevanje otrok v društva, delovne organizacije bomo spodbujali za večjo skrb za zdravje zaposlenih

SDS je utemeljila, da so v vladi Janeza Janše namenili izdatna sredstva za preventivo – centri za krepitev zdravja po zdravstvenih domovih imajo programe za telesno aktivnost različnih skupin prebivalcev. Načrtujejo tudi dnevno uro telesne aktivnosti v šolah. Znotraj reforme zdravstva in zavarovalnega sistema vidijo možnost uvajanja bonusov, če bo zavarovana oseba redno telesno aktivna v organizirani obliki. Menijo, da je potrebnega še več dela z otroki in mladostniki v šolah in da ni dovolj, da se preventivno vzgojno delo konča z osnovno šolo: "Izobraževanje in osveščanje ljudi se mora nadaljevati v srednješolskem in poklicnem izobraževanju, na fakultetah in v delovnih organizacijah. Omogočili bomo brezplačno vključevanje otrok v društva. Delovne organizacije bomo spodbujali za večjo skrb za zdravje zaposlenih z zdravo prehrano na delovnem mestu kot tudi za več telesne aktivnosti sredi delovnika za preprečevanje težav zaradi prisilne drže ali enostranskih obremenitev."

Ob tem so dejali, da naj bi javna RTV Slovenija v bodoče pripravljala redne programe za izobraževanje Slovencev vseh starosti s kakovostnimi izobraževalnimi programi na področju zdravstva in preventive. "Naklonjeni smo tudi sodelovanju na način, kot je oživitev projekta 'Kaveljci in korenine', kot je potekal pred približno 40 leti," so dodali.

'Vprašanje je samo, ali je država pripravljena vlagati v otroke in njihov zdrav razvoj ali zgolj v zdravljenje ljudi'

Za konec morda še odgovor profesorja Gregorja Starca na vprašanje, ali je naša država doslej dovolj naredila na področju preventive, povezane z debelostjo otrok? Naš sogovornik je zatrdil, da že od časa osamosvojitve ni dovolj resno pristopila k problemu. Izjema po njegovem mnenju je projekt Zdrav življenjski slog. "S tem programom smo dokazali, da je mogoče le z uro strokovno vodene športne vadbe v šoli na dan zagotoviti izboljševanje gibalnega razvoja in manjšanje pojavnosti otroške debelosti. Je pa uspela država v tem času zagotoviti pogoje, da je mogoče znotraj šolskega sistema zagotoviti uro športne vzgoje na dan, saj imamo najbolje razvito šolsko športno infrastrukturo v Evropi, hkrati pa tudi najbolj izobražene učitelje športne vzgoje. Če bomo vpeljali uro športne vzgoje vsak dan skozi celotno vertikalo šolanja s skupnim poučevanjem razrednih učiteljev in športnih pedagogov v prvem in drugem triletju bomo težavo otroške debelosti in nezadostne gibalne učinkovitosti rešili. Če se bodo v primeru otrok z debelostjo s šolami začeli sistematično sodelovati še pediatri, družinski zdravniki in kineziologi, zaposleni znotraj zdravstvenega sistema, bomo postali najbolj zdrava in konkurenčna država na svetu. Vprašanje je samo, ali je država pripravljena vlagati v otroke in njihov zdrav razvoj ali zgolj v zdravljenje ljudi. Bilanca zadnjih dveh let je žal izjemno negativna, razlog za to pa je napačen odziv odgovornih na epidemijo in ignoranca odgovornih. Najbolj nerazumljivo je, da se odgovorni na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (MIZŠ) ter Zavodu za šolstvo niso niti z enim ukrepom odzvali na zaskrbljujoče trende, na katere smo začeli opozarjati že nekaj mesecev po začetku epidemije v letu 2020."

MIZŠ je po besedah Starca prostočasni športni dejavnosti otrok in mladine v letnem programu športa v zadnjih dveh letih izjemno oklestilo sredstva. Za leto 2020 je bilo za ta segment športa otrok in mladine namenjenih 1,3 milijona sredstev, za leto 2021 so jih zmanjšali na 972.000, za leto 2022 pa je teh sredstev le še 489.000. "Če torej potegnemo črto pod trenutnim odnosom odgovornih do škode, ki so jo s slabo domišljenimi protikoronskimi ukrepi preteklih dveh let povzročili otrokom, lahko žal ugotovimo, da počnejo ravno obratno od tistega, kar bi morali početi, če bi želeli otrokom res pomagati. Namesto da bi država začela subvencionirati športno vadbo v društvih otrokom, ki si tega sicer ne morejo privoščiti in da bi uvedla uro športne vzgoje na dan kot razbremenitev otrok, je raje dala denar za nakupe dodatnih zaslonov v domovih otrok in razmišlja o tem, kako živ šolski sistem spremeniti v virtualnega in kako telesno dejavnega otroka preobraziti v pisarniški fikus," je bil kritičen Starec.