Kako polariziran je slovenski politični prostor in katere stranke najbolj delijo državljane? Naša včerajšnja javnomnenjska raziskava je pokazala tudi aktualna razmerja moči najmočnejših strank in – kot vsak mesec – velik delež neopredeljenih, ki že tradicionalno predstavljajo največjo politično skupino. Ti predstavljajo 20,9 odstotka. Prva je SDS z 18,6-odstotno podporo, sledijo ji SD, Levica, LMŠ, NSi in SAB.
Tokrat pa je Mediana v raziskavi za POP TV izmerila tudi odbojnost posameznih političnih opcij – volivce so vprašali, katere stranke zagotovo ne bi volili. Daleč največjo odbojnost, polovično, ima Janševa SDS. Skoraj vsak drugi anketirani ne bi nikoli obkrožil največje vladne stranke.
Na nasprotnem političnem polu pa Levica. Luke Mesca in tovarišev ne bi nikoli izbralo slabih 15 odstotkov volivcev. To je sicer precej manj, kot velja za največjo vladno stranko. Toda ker ima Levica dvakrat nižjo podporo kot SDS, je pričakovano, da pri volivcih vzbuja tudi manj odpora.
Medtem pa ostalih sedem parlamentarnih strank pri volivcih ne vzbuja veliko averzije, še največ Šarčeva LMŠ, najmanj pa Toninova NSi.
Strankarska razmerja moči: strankarske reference neodločenih volivcev
Da bi bili rezultati točni, smo pri neodločenih volivcih, da bi izločili trenutne trende in naključja, vzeli malo daljši časovni vzorec. Analizirali smo zadnjega pol leta oziroma zadnjih šest javnomnenjskih raziskav. To je torej povprečna podpora parlamentarnim strankam – prednjači SDS, sledijo ji SD, Levica, LMŠ, NSi, SAB, DeSUS, SNS in SMC.
Največja je seveda skupina volivcev, ki ne vedo, katero stranko bi izbrali. Veliko pa je tudi tistih, ki ne bi izbrali nobene politične opcije.
Če neopredeljene vprašamo, katero stranko bi najverjetneje volili, in te ugotovitve prištejemo k že prepričanim volivcem, ugotovimo, da je prerazporejanja k etabliranim strankam relativno malo – do največ dveh odstotnih točk. Občutno pa se poveča število tistih, ki ne bi izbrali nobene od obstoječih strank.
Seveda pa lahko ta razmerja hitro in drastično spremeni morebiten pojav kakšnega novega močnega političnega igralca, ki se napoveduje tudi pred supervolilnim letom 2022.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.