V prvem delu konference je o robotih v stiku s človekom v sodobnem svetu, s poudarkom na pridelavi hrane, govoril prof. dr. Matjaž Mihelj iz Laboratorija za robotiko pri fakulteti za elektrotehniko. Glede na to, da naj bi bilo kar 41 odstotkov celotne površine v Evropski uniji namenjene kmetijstvu, je po njegovih besedah še veliko prostora za potencialne dobre vplive robotike, vse od skrbi za okolje do večjega ekonomskega učinka pri pridelavi hrane.
Poudaril je tudi, da je treba na robotiko gledati v širši luči tako imenovane omogočitvene tehnologije, od interneta stvari do sistemov odločanja, podlaga za vse pa je čim bolj sodobno pridobivanje in obdelava podatkov. Opozoril je na to, da je umetna inteligenca draga prav zato, ker za njeno uporabo v praksi potrebujemo ogromno obdelanih podatkov. Tudi robote moramo najprej naučiti, kaj si želimo, da delajo namesto nas.
Prototipi robotov že v celotnem kmetijskem ciklu
Na ravni razvoja prototipov so po besedah Mihelja roboti že danes uporabni v celotnem procesu pridelave hrane, od obdelave tal do obiranja plodov. Prav zadnje je po njegovem nekakšen sveti gral, saj si robote večinoma predstavljamo kot dobrodošlo zamenjavo za težaška opravila pri kmetovanju. Pomanjkanje delovne sile za delo v kmetijstvu je po Miheljevem mnenju tako eden od pomembnih dejavnikov za pospešen razvoj robotizacije tudi v tem sektorju.
Med ovirami za hitrejše uvajanje robotike v kmetijstvo je Mihelj omenil predvsem dve. Najprej je opozoril, da je okolje manj strukturirano pri pridelavi hrane kot, na primer, v industrijskem obratu neke tovarne in je treba posledično vložiti dosti več napora, da se roboti pripravijo za delo v nepredvidljivem okolju. Za tem je omenil, da je ključnega pomena tudi ozaveščenost potencialnih uporabnikov, ki se morajo v vlogi kmetovalcev odločati med uporabo stare tehnologije in nakupom nove, vključno z roboti.
Od razvoja do odgovora »le kdo bo tebe kupil«
Pri uvajanju robotov v kmetovanje na prostem in v zaprtih prostorih se seveda pojavlja vprašanje cene oziroma tega, kdo si jih lahko sploh privošči. Med izzivi, s katerimi se znanstveniki ta hip predvsem ukvarjajo, je poleg ekonomske upravičenosti največji izziv občutljivost pridelkov, zato gre razvoj v smeri čim bolj mehkih robotskih prijemal.
Z vidika upravičenosti uvajanja robotov v kmetijstvu je treba po njegovem mnenju upoštevati dva vidika. Prvi je pogled na robote kot storitev, kar je ponazoril z robotskim obiranjem jabolk. Na tej točki naletimo na več ovir, tudi na geografske, saj za sadovnjak v Sloveniji na primer ne bomo najemali robota z Dunaja. Drugi vidik je uporaba robotov kot izdelek. V tem smislu je izdelava in prodaja robotov poslovna priložnost tudi za industrijo, torej ponudnike tovrstne opreme za pridelavo hrane, pri čemer so multidisciplinarni razvojno-znanstveni timi seveda nujni.
Ker pri primarni pridelavi hrane kar 40 odstotkov pomeni delo človeških rok, se uvajanje robotov izplača že po tem kazalcu. Če upoštevamo še precizno uporabo gnojil, škropiv in namakanja, je izračun ekonomske upravičenosti še lažji. Malo težje vrednotimo dejstvo, da robotizacija izboljšuje pogoje dela.
Sicer pa je Matjaž Mihelj opozoril, da sam prototip izdelave robota ni težji del, veliko večji zalogaj je, kako od prototipa s primernim financiranjem pripeljati do rešitve, ki bo uporabna na trgu. Med udeleženci konference je bilo slišati namig, da bi v tem smislu morali bolj uporabljati tudi vzorčne kmetije, kjer bi se lahko kmetovalci seznanili z najsodobnejšo tehnologijo v praksi.
Hrvaški pogled na robotsko obiranje jagodičevja
»Roboti nam ne bodo vzeli dela, le prilagodili se bomo novim opravilom,« je med drugim poudaril dr. Domagoj Zimmer, ki se kot poznavalec biotehničnih znanosti ukvarja z izzivi transporta in mehanizacije na Fakulteti za agrobiotehniške znanosti Osijek. Na primeru obiranja malin je gost konference iz Hrvaške pojasnil, da je cena robota za takšno opravilo več sto tisoč evrov, torej previsoka, da si robota posamezni kmetovalci nikakor ne morejo privoščiti, čeprav dela 24 ur na dan in obere tudi 25 tisoč sadik malin. Sodelovanje med uporabniki pri uporabi robotske tehnologije se mu tako zdi nujno.
Poleg izziva, kako najbolj učinkovito in v sodelovanju več pridelovalcev nakupiti ustrezne robote za kmetijska opravila, je Zimmer opozoril na nujnost spremembe v reformi izobraževanja s poudarkom, da je robotizacija v kmetijstvu že tukaj. Eden od izzivov, ki ga vidi na Hrvaškem, je tudi dejstvo, da je vse več kmetovalcev starejših in se praviloma težje prilagajajo novim tehnologijam. In s tem bi se gotovo lahko strinjali tudi v slovenskem agrobiznisu.
Zgodba o nastajanju robota za obiranje špargljev
Kot nagrajenec za idejo v hi-tech natečaju 2022 je asistent dr. Sebastjan Šlajpah iz Laboratorija za robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani predstavil razvoj od zaznave problema do ponudbe rešitve v fazi prototipa robota za obiranje špargljev.
Pri tem je opozoril na dolgo pot učenja robota z vsemi postopki, ki jih sicer obvlada človek. Iskanje rešitev za pobiranje špargljev, katerih pridelava se v svetu izjemno povečuje – v Sloveniji se je v zadnjih petih letih pridelava povečala z 200 ton na 600 ton pridelka –, je podobno iskanju rešitev tudi za druga opravila v kmetijstvu.
Odločilnega pomena so še vedno robotska zaznava rastlin, obdelava podatkov, uporaba senzorjev, izdelava mobilne platforme, opravljanje testov v laboratoriju in potem upoštevanje različnih okoljskih parametrov v realnem okolju, od kakovosti zemlje do količine padavin.
Prav v dejstvu, da šparglji in plevel ne gredo skupaj, ko za delo »pooblastimo« robota, Šlajpah vidi možnost za nadaljnjo nadgradnjo platforme za obiranje špargljev, ki za uvrstitev na trg zdaj čaka še na potreben interes in tudi kapitalski vložek.
Nagrajenci in finalisti hi-tech natečaja 2022 so ...
Organizator hi-tech natečaja se je letos odločil, da poleg treh zmagovalcev s priznanjem nagradi tudi finaliste natečaja, ki so se uvrstili v ožji izbor. V kategoriji najboljša ideja je to kompostnik okta, ki so ga izdelali v velenjskem podjetju Avbi Ing z namenom predelave zelenega odpada kot vira gnojenja na kmetijah. Klet Brda, ki v sodelovanju s podjetjem EFOS s tehniko trapview na daljavo nadzira škodljivce v vinogradih v Brdih, se je uvrstila med finaliste uporabnikov visokotehnoloških retiev v agrobiznisu. Med ponudniki visokotehnoloških rešitev za kapljično namakanje v hmeljarstvu je bil izbran IHPS, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
Z rešitvami pri pridelavi in predelavi hrane so v hi-tech natečaju 2022 poleg zmagovalcev in omenjenih treh finalistov z dobrimi idejami kot uporabniki in ponudniki sodelovali še: David Kene z aeroponičnim zelenim svetilom na stenah, Ivan Brodnjak z novo sorto ajde hajdoša, Andrej Ropič z ohranitvenim kmetijstvom brez oranja, Aleš in Bojan Kujavec z ekognojilom iz iztrebkov mokarjev, Davorin Tonkli iz Šoštanja z ličinkami mokarjev, ki jih »prideluje« v zabojniku, iz Mozirja podjetje Marsan z mojo kišto za več lastne zelenjave ter Franci Kučič iz Tronitecha, ki s pomočjo LED-osvetlitve ponuja več zelenjave v zaprtih prostorih z izdelkoma zeleni jurček in zeleni jurij.
Zmagovalce hi-tech natečaja je izbrala štiričlanska komisija, ki se je odločala med 13 ponujenimi idejami, ponudniki, uporabniki ter ob tem sodelujočim in vsem, ki se bodo opogumili in prijavili tudi na prihodnje natečaja uporabe sodobne tehnologije v agrobiznisu oziroma pridelavi in predelavi hrane, sporočila:
Blaž Germšek, predstavnik Infrastrukturnega centra Jable, KIS: »Letošnji zmagovalci so spodbuden svetilnik drugim.«
Boštjan Ferenčak iz podjetja Panvita: »Vlaganje v nove tehnologije je ključ do obstoja in napredka.«
Boštjan Bidovac iz sektorja za strukturno politiko in razvoj podeželja pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Videli smo pester naboj rešitev, predlagam še bolj drzen prodor na tuje trge.«
Dejan Pristovnik, svetovalec za podporo kmetovalcem v NLB: »Želja po trajnostnem kmetovanju je vse bolj v ospredju.«
