Kraji neminljive lepote

Jeseni se narava odene v najbolj čarobne barve, ki kar vabijo v naravo. V Nedelu vas bomo v prihodnjih tednih na lepše vabili z e-izleti. Naokoli se namreč podajamo s 100-odstotno elek­tričnim citroënom ë-C4, da na poti ne ostanemo brez energije, pa skrbijo Petrolove javne električne polnilnice. Za uvod smo obiskali za mnoge najlepši del naše domovine, Bohinj.

Bohinj je prelep za umor, je leta 1967, ko je obiskala te kraje, na vprašanje, ali bo gorenjski biser postal prizorišče kakšne od njenih zgodb, odvrnila slavna britanska pisateljica Agatha Christie. Bivala je v hotelu Bellevue, v sobi številka 204, ki je od njenega obiska do zaprtja hotela ostala nespremenjena. Christiejeva je bila le ena od mnogih, ki jih je presunila lepota teh krajev.



Kot veste že z zemljepisa v osnovni šoli, kraja z imenom Bohinj na zemljevidu ne boste našli, obstaja pa občina Bohinj, ki ima središče v Bohinjski Bistrici in nekaj čez 5000 prebivalcev. Sestavlja jo več kot 20 manjših naselij, največje med njimi pa je Stara Fužina.
 

V objemu štirih srčnih mož

»'Bohinjcem prijeten Bohinj naj ostane obiskovalcem oaza presenečenja.' Ta stavek Janeza Bizjaka, dolgoletnega direktorja Triglavskega narodnega parka, je zame sveto pismo, pri katerem vztrajam in je moje vodilo. Vse, kar v turizmu naredimo, vsaka aktivnost, ki jo izpeljemo, mora imeti odgovor na vprašanje, kaj to prinese lokalnemu prebivalstvu, ne glede na to, ali govorimo o turizmu, kmetijstvu ali prometni ureditvi.

Turizem je podstat, vendar nikoli ne sme biti zastavonoša. Samo lokalna skupnost, ki tukaj ustvarja, lahko da turizmu dodano vrednost. Ne smemo postati turistični resort, to bi želel v prihodnosti preprečiti,« poudarja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. »Na tem območju, velikem 333 kvadratnih kilometrov, živi 5000 ljudi. Malta je velika 316 kvadratnih kilomet­rov in na njej živi pol milijona ljudi.

To omenjam, da lažje razumete, da je razsežnost prostora Bohinjcu dana v njegove gene in vsak vdor v zasebnost ga zmoti. Zato je pomembno, da ves čas iščemo ravnovesje med razvojem, lokalno skupnostjo in varovanjem narave. Odgovornosti pa ne nosimo le mi, Bohinjci, ampak tudi obiskovalci,« pravi direktor Turizma Bohinj.



Trajnostna naravnanost jim je v zadnjih letih prinesla lepo bero domačih in tujih nagrad. So člani mednarodnega združenja Alpski biseri, ki združuje 19 občin petih alpskih držav na temo mobilnosti, na kar so še posebej ponosni, 20. maja pa je bila v sklopu Zelenega dne slovenskega turizma turistična destinacija Bohinj razglašena kot prva nosilka platinastega znaka Slovenia Green Destination, ki je najvišje priznanje zelene sheme slovenskega turizma.

Trajnostno usmerjenost bohinjskega turizma po Langusovih besedah uteleša Mednarodni festival alpskega cvetja, ki poteka maja in junija. »V Sloveniji imamo 72 vrst orhidej, 44 jih je v Bohinju, v Angliji pa recimo uspevajo štiri. Našo biodiverziteto želimo izkoristiti, vendar na način, kot jo Bohinjci izkoriščajo že 3000 let. Turizem je v teh krajih 150 let, nič več, to je mlada gospodarska panoga.

Ljudje pa so tu živeli že prej in preživeli. Izkoriščali so naravo, vendar nikoli na način, da bi ji škodovali. Podobno delujemo zdaj. V cvetoče travnike ni treba vlagati milijonov. Če jih ne poškodujemo z intenzivnim kmetijstvom ali parkirišči, zrastejo sami od sebe,« pripoveduje Klemen Langus. Zanimivo je, da je ideja za festival zrasla na škotskem zelniku, predlagal ga je botanik Ian Mitchell, ki v te konce zahaja že trideset let.

Langus pravi, da je zadovoljen, da se v Bohinju spet rojeva tudi hotelski turizem, ki je »bil v zadnjih nekaj letih, odkar so propadli ključni bohinjski hoteli, rakava rana«.

Na našem izletu smo prespali v čudovito obnovljenem Hotelu Bohinj. Za idejno zasnovo arhitekture in interierja so poskrbeli arhitekti iz biroja Ofis (Rok Oman, Špela Videčnik, Borut Bernik, Rok Vrenko, Giulia Sgro), ki jih je vodila zgodba o štirih srčnih možeh, štirih Bohinjcih, ki so 26. avgusta 1778 prvi osvojili Triglav, spomenik, ki jim je po­svečen, pa stoji tik ob hotelu.



»Predstav­ljajo pogum in so skupaj s Triglavom močan simbol in s tem pomemben del identitete Bohinja. Z njihovo zgodbo o prvem pristopu se vračamo v preteklost, h koreninam in lokalni identiteti, ter s tem ustvarjamo povezovalni krog med obujanjem zgodovine in vnašanjem lokalnega duha v našo ponudbo,« je za Delo povedal direktor družbe Alpinia, ki upravlja hotel, Jure Repanšek.
 

Iz električnega vozila na električno kolo

Da je bil naš izlet trajnosten kot sama destinacija, ki smo jo obiskali, je po­skrbel naš vodnik Grega iz turistične agencije Hike&Bike, ki kot licencirani planinski in kolesarski vodnik ve, kam popeljati obiskovalce, da doživijo najlepše, kar Bohinj in Julijske Alpe ponujajo. Pripravljajo številne eno- in večdnevne pohodniške in kolesarske izlete, nas pa je peljal na izlet v dolino Voje z električnimi kolesi.

Kot nekdo s (pod)povprečno kondicijo lepot doline z navadnim kolesom ne bi osvojila, pa tudi na elek­triko smo našega vodnika na navadnem kolesu le stežka dohajali, čeprav nas je vmes večkrat potrpežljivo čakal. Toda zaključek, ogled slapa Mostnice, ki mu pravijo tudi slap Voje, je odtehtal mojo začetno negotovost in strah pred e-kolesom. To je za uporabo popolnoma preprosto, pri njih na naslovu Stara Fužina 117 pa si ga lahko tudi izposodite in lepote Bohinja odkrivate sami.



Če se do konca doline Voje podate peš, pot traja približno dve uri do dve uri in pol v eno smer. Dobro označena in lahka do srednje težavna. Na enem od postankov nam je vodnik povedal tudi legendo o Zlatorogu. Takole gre.

V planinskem raju nad Komno so nekoč bivale dobre bele žene. V gorah so pasle svoje črede, ki jih je vodil Zlatorog. Njegovi rogovi so bili ključ do neizmernega skritega zaklada. Mlad lovec iz doline Trente je rasel v varstvu belih žena. Lepemu dekletu iz doline je nosil šopke gorskih cvetlic in si pridobil njeno ljubezen.

Nekega dne pa je dekle zasnubil bogat beneški trgovec, ji poklonil zlat nakit in dejal, da bi ji njen lovec moral, če bi jo imel dovolj rad, prinesti Zlatorogov zaklad. Obupan in užaljen se je še isto noč odpravil na pot, da bi našel Zlatoroga. Zjutraj ga je zagledal na visoki skali, streljal nanj, toda pozabil na njegovo čudežno moč.

Iz krvi smrtno ranjene živali so zrasle čudodelne rože. Umirajoči Zlatorog je eno použil in v trenutku mu je povrnila veliko življenjsko moč. Zdirjal je proti lovcu in ta je prestrašen in oslepljen od sijaja zlatih rogov omahnil v prepad. Narasla Soča je njegovo truplo prinesla v dolino. Zlatorog je v sveti jezi s kopiti razdejal svoj gorski paradiž in zato so okoliški vrhovi zdaj tako razbrazdani. Potem je za vedno izginil. Z njim so odšle tudi bele žene, njegov zaklad pa je ostal skrit v gorah pod Triglavom.
 

Od Prešernovega navdiha do Hudičevega mostu

Krasen družinski izlet, primeren tudi za najmlajše družinske člane, je ogled korit Mostnice. Krožna pot vodi ob alpski reki, ki ustvarja čudovito igro narave s koriti in slapovi. Najmlajšim bo še posebno zanimiva prevotljena skala, ki se je je prijelo ime Slonček, ker spomin­ja na to žival. Za ogled korit Mostnice od Hudičevega mostu do izhoda blizu Planinske koče na Vojah je treba od srede marca do konca oktobra plačati pristojbino.



Kamniti Hudičev most čez Mostnico je dal leta 1777 zgraditi baron Žiga Zois za lažji transport surovin in izdelkov svoje železarne. In še opozorilo: v zimskem času je pot lahko spolzka in poledenela in zato primerna le za izkušene pohodnike. Parkirišče Korita Mostnice je na voljo pred zapornico ob začetku ceste proti planini Blato pri Stari Fužini.

Če si ga še niste ogledali, se nujno povzpnite do (če verjamemo Tripadvisorju) tretje najpomembnejše slovenske znamenitosti, slapa Savica. Ta izvira ob izrazitem prelomu v strmi steni Komarče in je izvir Save Bohinjke, ki se do izliva v Bohinjsko jezero imenuje Savica. Med slapovi v svetu je svojevrstna posebnost, saj se vodni tok že v skritem podzemlju razdeli na dva pramena. Znameniti slap v obliki črke A ob običajnem vodostaju prihaja na plan na nadmorski višini 836 metrov in je visok 78 metrov.



Koča pri Savici je izhodišče za Komno in Dolino sedmerih triglavskih jezer. Prva planinska pot gre od Doma Savice po levi strani skozi Pekel, do Doma na Komni je približno tri ure hoje. Druga pa pri koči preči most čez Savico in na razpotju sledimo oznakam za Komarčo. Po strmi in tu in tam precej izpostavljeni poti pridemo najprej do Črnega jezera in nato nadaljujemo do koče pri Dvojnem jezeru (štiri do pet ur hoje).

Pri koči pri Savici lahko parkiramo, lahko pa se do slapu sprehodimo peš od hotela Zlatorog. V eno smer je približno uro in dvajset minut hoje. Za ogled slapu se plača prispevek.



Zlasti poleti se območje Bohinjskega jezera duši v pločevini. V visoki sezoni ga obišče tudi 10.000 obiskovalcev, kar pomeni, da mora nekje parkirati skoraj 8000 vozil. Da bi obrežje jezera razbremenili, so na voljo parkirišča v okolici, na primer v Srednji vasi in Bohinjski Bistrici, od koder je urejen avtobusni prevoz. Več podrobnih informacij najdete na www.bohinj.si/mehka-mobilnost/parkirisca/.



Priporočamo vam nakup kartice Julijske Alpe: Bohinj, s katero si zagotovite brezplačno parkiranje na večini parkirišč v Bohinju in avtobusni prevoz ter brezplačen ogled številnih naravnih (na primer slapa Savica in korit Mostnice) in kulturnih znamenitosti (vseh bohinjskih muzejev). Kartica je namenjena gostom partnerjev Turizma Bohinj, ki v Bohinju prenočijo vsaj dve noči in plačajo turistično takso.

In še pomembna informacija za vse, ki se v te konce podajate z elek­tričnim avtomobilom. Na voljo so vam Petrolove javne električne polnilnice, in sicer na Triglavski cesti 36 v Bohinjski Bistrici, v kampu Danica na Triglavski cesti 61 in v Stari Fužini 3.