Vlaga v prostoru

Vlažnost zraka vpliva na občutek ugodja, odvisna pa je od temperature prostora. Nanjo vplivajo tudi predmeti, ki vlago nase bodisi vežejo bodisi jo oddajajo. Optimalni pogoji za bivanje v zaprtem prostoru so pri temperaturi zraka med 22 in 24 stopinjami Celzija in relativni vlažnosti med 40 in 60 odstotki. Pozimi se zaradi presuhega zraka, ko zračna vlaga v stanovanju pogosto pade na 20 oz. 30 odstotkov, bolj pogosto pojavljajo razna obolenja in težave, kot so alergije, prehladi in občutek oteženega dihanje. Zaradi izsušenega zraka nastaja več prahu, ki v stiku z ogrevanimi površinami, kot so radiatorji, izloča snovi, ki dražijo dihalne organe.

Nastanek plesni

Nasproten pojav od izsušenega zraka je prekomerna vlaga v prostoru (dnevno v stanovanju nastane okoli 10 do 15 litrov vlage), ki vodi v nastanek plesni. Plesen v stanovanju je zelo pogost pojav, ki je lahko škodljiv za vaše zdravje. Vlaga se iz zraka izloči na hladni površini, ki se posledično zarosi. Do prekomerne vlage lahko pride zaradi nepravilne rabe prostora oz. neprimernih/prekomernih aktivnosti v njem, ki so posledica našega načina življenja. Krivci so med drugim kuhanje, sušenje in pranje perila, umivanje, znojenje, izdihan zrak in nezadostno prezračevanje. Povzroča jo lahko tudi slaba hidroizolacija (vlaga v tem primeru prihaja od zunaj), napake v konstrukciji (pomembna je izbira zaključnega fasadnega sloja, ki mora biti paroprepusten, da zaščiti zastajanje vlage), gradbene nepravilnosti, poškodbe ipd. Prekomerna vlažnost vodi v nastanek plesni, za katero zadostuje 80-85 odsotna vlažnost v prostoru. Ko vlaga navlaži konstrukcijo, se ustvarijo idealni pogoji za plesen. Razraste se na trajno vlažnih površinah, ustreza pa ji toplo in vlažno okolje. Plesen ima v bivalnih prostorih na razpolago številne hranljive snovi, kot so les, omet, disperzijske barve (te se dandanes najpogosteje uporabljajo za barvanje notranjih sten), prah, tapete, blago ... Njihova razvojna doba znaša od dveh do šestih mesecev, doma pa se počutijo tako v svetlem kot tudi temnem okolju. In medtem ko topla vlaga ustvarja dobre pogoje za nastanek mikroorganizmov in nevarnost infekcij, hladna sproži nastanek revmatičnih obolenj in povzroči padec imunske odpornosti. Povzroča astmo, kihanje, pa tudi vnetje organizma.

Da bi preprečili kondenzacijo in plesni, je pomembno, da prostor uporabljamo. Verjetno ste ugotovili, da se kondenz in z njim črna plesen pojavljata predvsem v kotih, za kar je krivo pomanjkanje kroženja zraka, saj ta v kotih zastaja.

Kako vem, da je v prostoru vlaga?

Znakov vlage je mnogo. Rosijo se notranja stekla, v vlažnih in mrzlih prostorih na notranji strani zunanjih sten nastajajo glive in plesni, za pohištvom in v omarah zaudarja po plesni, napenja se les. Izdaja jo tudi vonj po plesnobi, pa rumeni madeži na stenah za zavesami, odstopanje tapet, luščenje barve in plesen na oknih.

Manjšo vlago oz. odpravo kondenzacije lahko dosežete že s tem, da čim bolj enakomerno ogrevate vse prostore ali zapirate vrata, če je med njimi velika temperaturna razlika, da dovolj redno prezračujete bivalne prostore (pogosto, intenzivno in kratkotrajno, obvezno takoj zjutraj po procesih, ko se sprošča para, najbolje trikrat oz. kar petkrat na dan) in kopalnico, odmaknemo pohištvo od sten za nekaj centimetrov, med kuhanjem dosledno uporabljamo kuhinjsko napo in pokrovko, perilo pa (če je le mogoče) sušimo na prostem.

Plesen je pogost problem po prenovi ne zaradi slabe izvedbe, ampak boljše zatesnitve prostorov. Če se je prej vlaga odvajala skozi razpoke in stene, po prenovi obtiči v prostoru, ki je zaradi boljše izolacije toplejši. Znano je, da se topel in važen zrak zadržujeta v kotih in za pohištvom, kar ustvarja idealne pogoje za nastanek plesni, ki pa ni le estetski problem (več o tem v nadaljevanju). Plesen najučinkoviteje odpravite s kemičnim sredstvom oz. posebno emulzijo, ki jo nanesete na prizadeta mesta, jo pustite učinkovati, nato pa jo očistite. Seveda je to zgolj gašenje požara, zato morate odstraniti tudi vzrok, saj je tovrstna rešitev le začasna. Priporočamo, da v prostorih z visoko relativno vlažnostjo zraka in kjer zaradi kondenzacije nastajajo mikroorganizmi, steno prepleskate s polimerno emulzijo z zaščito proti plesni, ki nudi dobro pokrivno moč in paroprepustnost.

Kako vlažnost in plesen vplivata na zdravje?

Visoka vlažnost vpliva na dihala, posebej ogroženi so otroci in starejši ljudje, ki imajo šibkejši imunski sistem ali trpijo za kroničnimi okužbami dihal, kot je astma. Vlaga predstavlja ugodno okolje za razvoj gliv in pršic, ki sta glavna dejavnika za pojav alergij. V takšnih pogojih se mikroorganizmi nenadzorovano razvijajo in vstopajo v naše dihalne poti, kar posledično lahko vodi do alergijskih reakcij.

Črna plesen velja za enega pogostejših vzrokov za respiratorne (dihalne) in druge zdravstvene težave. Pojavijo se lahko alergije, infekcije, poškodbe kože, ožilja in številne druge bolezni. Vodi tudi do bolečin v mišicah, občutljivih oči, glavobola in težav z dihanjem. Plesen sicer ni nevarna za vse, saj niso vsi enako dovzetni zanjo. Največjemu tveganju za razvoj raznovrstnih zdravstvenih težav so podvrženi dojenčki, otroci, starejše osebe, osebe z aidsom, bolniki, ki imajo kemoterapijo, nosečnice, posamezniki z respiratornimi težavami (kronični bronhitis, astma ...) in oslabljenim imunskim sistemom.

Razlog, zakaj je plesen tako nevarna, je ta, da so njene spore tako majhne, da se jih na glavo bucike lahko naseli tudi do 250 tisoč in lahko prodrejo v obrambne mehanizme organizma. Ko enkrat prodrejo v telo, se začnejo kopičiti v spodnjem delu pljuč in preko njih zaidejo v krvni obtok. To lahko prepreči pljučem, da bi prenašala kisik v krvni obtok, kar vodi v brazgotinjenje pljuč. Vse alergije, ki so posledica izpostavljenosti plesni, so potencialno nevarne, niso pa vse enako resne. Najpogostejša je alergija tipa 1. Kaže se v obliki srbenja oči, kihanja, kašljanja in zamašenega nosu. Alergijo tipa 3 izdaja težko dihanje, kašljanje, pomanjkanje sape in tiščanjem v pljučih. Tretjo skupino alergij predstavljajo t. i. bronhopulmonarne mikoze, ki se pojavljajo pri bolnikih z astmo in lahko vodijo v preraščanje bronhialnih poti s fungusi.

Plesni povzročajo tudi izbruh različnih bolezni in lahko zakrivijo tudi infekcije. Te se najpogosteje pojavljajo pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Povzročajo infekcije zgornjih dihalnih poti in vnetje sinusov. V najslabšem primeru plesen poškoduje notranje organe in pripelje do odpovedi organov. To se zgodi, če spore plesni prodrejo v človeško telo in začnejo naseljevati določene organe, se z njimi hraniti in medtem sproščati za človeka nevaren mikotoksin – presnovni izločki, ki jih izločajo plesni. Poleg poškodb notranjih organov lahko ta povzroči tudi poškodbe ožilja, oslabi delovanja ven in arterij, kar lahko vodi do notranjih krvavitev in poškodb kože. Poškoduje lahko tudi sluznico. Z vdihavanjem hlapljivih organskih sestavin, ki se sproščajo v zrak in prodrejo v telo z dihanjem, lahko plesni namreč na dolgi rok povzročijo poškodbe nosne sluznice, ki se kaže z izsušitvijo ali razdraženostjo, glavoboli, pogostimi krvavitvami iz nosu, nabiranjem mikotoksinov v pljučih in zamašenem nosu.

Dolgotrajna izpostavljenost črni plesni zaradi toksinov, ki jih sprošča, lahko povzroči zastrupitev organizma. Ta se kaže z glavoboli, kašljem, vnetjem grla, težavami s sinusi, vročino, vrtoglavico in slabostjo. Lahko je smrtno nevarna, če je ne odkrijemo in pravilno zdravimo.

Simptomi težav s plesnijo

Simptomi težav zaradi plesni so lahko težave z dihanjem, ki lahko vodijo v napade astme, prekomerno kašljanje in kihanje, gripi podobni simptomi, kronične infekcije sinusov, ki vodijo do glavobolov, zamašen nos in kašelj.

Znaki zastrupitve s plesnijo

Znaki zastrupitve s plesnijo so lahko bolečina v trebuhu (abdomnu), bolečine v telesu ali mišicah, utrujenost, kašelj, težave z dihanjem, ekcem, izpuščaji, koprivnica, pomanjkanje apetita, bruhanje, diareja, slabost, rdeče in solzne oči, vnetje grla, pekoč občutek v ustni votlini in grlu, kovinski okus v ustih, pomanjkanje ravnotežja, vrtoglavica, slabša koncentracija, težave in izguba spomina, vročina, mrzlica, težave s prebavo, infekcija sečil, krvavitev iz nosu in neenakomeren krvni pritisk. K temu lahko dodamo še depresijo, poslabšanje sluha ali vida, panične napade, splav, neplodnost, fibromialgijo, krvavitev iz pljuč, rektalne krvavitve, raka, srčni zastoj, motnje v razvoju, tresavico, želodčne razjede, poškodbe možganov in smrt.