Koalicijski partnerji bodo na sredinem koalicijskem vrhu začrtali tudi smer, v katero naj bi šla reforma pokojninskega sistema. Predlog, ki bi šel v usklajevanje s socialnimi partnerji, naj bi bil pripravljen do polletja.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se namreč zavedajo, da bodo morale biti pokojninske spremembe izvedene premišljeno, ob širšem družbenem soglasju in v soglasju s socialnimi partnerji. Tako bodo predlog do sredine leta posredovali v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu, v okviru katerega pa naj bi se v ta namen ustanovila posebna pogajalska skupina.
Po oceni ministrstva je pomembno, da se sprememb lotijo sorazmerno hitro, saj je tako mogoče zagotoviti postopen in pravičnejši prehod na nove pogoje upokojevanja. Delavcem in delodajalcem namreč to omogoča dovolj časa, da se nanje pripravijo. Obenem pa to pomeni, da se za posameznike tik pred upokojitvijo ne bo spremenilo nič, za tiste, ki jim do upokojitve manjka le še nekaj let, bodo spremembe minimalne, ostale pa bodo spremembe zadevale glede na njihovo sorazmerno oddaljenost od dneva upokojitve.
Pokojninske spremembe bodo sicer morale temeljiti na izhodiščih in temeljnih načelih dokladnega pokojninskega sistema, so za STA poudarili pred sredino razpravo s koalicijskimi ministri in poslanci. Poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je bilo javnosti predstavljeno v začetku lanskega leta in v katerem je OECD priporočila zvišanje najnižje upokojitvene starosti s 60 na 62 let, pa na ministrstvu jemljejo kot vir informacij in predvsem kot splošen nabor mogočih reformnih predlogov.
Samozaposlene bi izenačili z zaposlenimi in obdavčili kapital
Še posebej so med temi predlogi izpostavili povišanje prispevne stopnje za samozaposlene s 75 na 86 odstotkov, s čimer bi jih izenačili z zaposlenimi, povečanje prispevnih stopenj za delodajalce, postopno znižanje najvišje osnove za odmero pokojnine s 306 na 206 odstotkov, širitev davčnih virov tudi na prispevke na kapital in rente ter dvig minimalne osnove za plačilo prispevkov.
Eden izmed glavnih razlogov, da pokojninski sistem ni fiskalno vzdržen, je drastično znižanje prispevkov delodajalcev za pokojninsko blagajno v letih 1996 in 1997, zaradi česar mora pokojninsko blagajno izdatneje sofinancirati državni proračun, navajajo na ministrstvu. Navsezadnje pa po njihovi oceni vedno obstaja možnost, da se ti prispevki vrnejo na raven pred znižanjem.
Spomnili so, da je že bela knjiga o pokojninah iz leta 2016 med predlogi ukrepov vsebovala možnost za uvedbo posebnega namenskega davka na kapital. Sicer pa je višina sredstev, namenjenih za pokojnine, po njihovem opozorilu predmet družbenega dogovora in prednostnih nalog.
Pokojninska reforma iz leta 2012 še vedno daje pozitivne učinke k vzdržnosti sistema, kljub temu pa se bo treba glede na napovedi o staranju prebivalstva in zmanjševanju števila rojstev za ohranitev ravnovesja med vzdržnostjo sistema in zagotavljanjem primerne višine pokojnin lotiti celovitih rešitev, so še opomnili.
