Pravosodna ministrica po vroči polemiki klonila
Pravosodno ministrstvo je za medresorsko usklajevanje pripravilo novelo zakona o upravnem sporu, o kateri se je po naših informacijah minuli teden zaiskrilo na koordinaciji koalicijskih strank. Ministrica Dominika Švarc Pipan je bila neuspešna pri zagovarjanju rešitve o začasni sodni odredbi, namenjeni odložitvi izvršitve izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne sodne odločbe. V kabinetu predsednika vlade so ocenili, da razlogov za takšno zakonsko določbo ni.
Pravosodni ministrici je z njeno novelo zakona spodrsnilo prav na istem mestu, kot je njenemu predhodniku Marjanu Dikaučiču v času tretje vlade Janeza Janše, saj je tudi njegova novela obstala zaradi vprašanja začasne sodne odredbe, s katero bi sodišče odložilo izvršitev akta pred pravnomočnostjo sodne odločbe.
Toženec v upravnem sporu je praviloma država oziroma občina in če bi – povedano poenostavljeno – v koaliciji sprejeli predlog pravosodnega ministrstva, bi bilo na primer nezaželene posameznike težje odpustiti. Ideji pravosodnega ministrstva so neuradno najbolj nasprotovali na kulturnem resorju, zato je bilo prvotno besedilo novele spremenjeno. A tudi to ni bilo dovolj.
V prvi verziji predloga novele je ministrstvo predlagalo nižje pogoje za izdajo začasne odredbe, čemur je nasprotovalo več ministrstev. Zadnja verzija novele iz prejšnjega četrtka tako ni več vsebovala nižjih pogojev za začasno odredbo, vendar pa je ministrstvo za pravosodje pogoj za izdajo začasne odredbe dodatno konkretiziralo skladno s sodno prakso vrhovnega sodišča, tako da je izrecno določala, da lahko sodišče začasno odredbo izda, seveda ob sorazmernem upoštevanju javne koristi oziroma javnega interesa; tudi v primeru, ko bi izvršitev izpodbijanega akta resno ogrozila ali posegla v izvrševanje tožnikovih ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ker tudi takšna dikcija, ki je bila v celoti medresorsko usklajena, na koalicijskem usklajevanju pred vlado ni dobila podpore, je ministrstvo za pravosodje spremembo umaknilo.
Na ministrstvu so se po naših informacijah po vroči razpravi med ministrico Dominiko Švarc Pipan in kabinetom predsednika vlade oziroma njegovo državno sekretarko Mašo Kociper odločili popustiti. V vladno potrditev bo tako šla popravljena novela zakona, ki ne vsebuje več »spornega« člena o začasni sodni odredbi, s katerim so želeli zaščititi šibkejšo stranko v postopku, preden pride do dokončnosti odločitve.
»Sporni« člen o začasni sodni odredbi je iz dokumenta izginil.
Spori v rokah sodnika in ne več senata
Na pravosodnem ministrstvu na naša vprašanja, kaj pripravljajo z novelo zakona o upravnih sporih, poudarjajo, da »želijo z novelo zagotoviti, da s čim manj spremenjenimi kapacitetami sodnega sistema povečajo učinkovitost delovanja in odločanja v upravnem sporu in to ob nespremenjenem standardu pravne varnosti«.
Sodna statistika, je razvidno tudi iz grafa, kaže povečevanje števila nerešenih in podaljševanje časa reševanja zadev na upravnem sodišču.
»Glavna rešitev, ki predstavlja tudi uresničitev ene izmed zavez koalicijske pogodbe, je vezana na spremembo same sestave sodišča. Po predlagani spremembi bo glavnino – praviloma enostavnejših – zadev reševal sodnik posameznik, kar posledično pomeni hitrejše reševanje in obvladovanje pripada,« poudarjajo na ministrstvu.
Glavnino zadev bi reševal sodnik posameznik, kar pomeni hitrejše reševanje zadev.
Pomembna sprememba je tudi ureditev obveznosti izvedbe glavne obravnave, čeprav pomeni sprememba v tem delu predvsem udejanjanje sodne prakse, ki izhaja iz odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ustavnega sodišča Republike Slovenije in vrhovnega sodišča – predlagano je, da lahko sodišče v določenih primerih odloči brez glavne obravnave tudi, kadar je dejansko stanje med tožnikom in tožencem sporno.
Predlog zakona dodatno spodbuja stranki k sklepanju poravnav, med drugim še pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu. Veljavna ureditev poravnav v upravnem sporu se dopolnjuje tako, da tožena stranka pri odločitvi, ali skleniti sodno poravnavo, upošteva poleg morebitnega posega v javno korist, ki bo nastopil s sklenitvijo sodne poravnave, tudi vidik stroškov nadaljevanja postopka (v primeru neuspeha je treba tožeči stranki stroške povrniti) kot tudi vidik trajanja postopka (tudi v zvezi z uresničevanjem posameznikove pravice do sojenja v razumnem roku in glede na vpliv, ki bi ga sodna poravnava lahko imela na druge postopke, ki se vodijo pred sodiščem, kot npr. razbremenitev sodišča nadaljnjega obravnavanja kot tudi izključitev morebitnega nadaljevanja postopka na višjih stopnjah).
Prav tako predlog zakona prinaša tudi vrsto procesnih rešitev, ki bodo sodišču omogočile, da bo od strank zahtevalo večjo skrbnost pri pripravi gradiva in s tem tudi večjo koncentracijo sojenja.
