gospodarstvo

Nekdanji prvi mož NEK opozarja na preveliko aroganco: ''Upravičen je strah, da se čas izteka''

1.10.2023 | 17:00 | P. P.

Stane Rožman (Foto: P. P.)

Krško - 25 najboljših študentov Biotehniške fakultete v Ljubljani in pet s Fakultete za turizem v Brežicah, ki so bili pretekli teden na dvodnevnem delovnem obisku v Posavju, pretežno v krški občini, in pri tem spoznavali primere dobre prakse v kmetijstvu in sinergijo agroživilstva s turizmom ter Posavje kot gastronomsko obetavno regijo, so v zanimivem večernem pogovoru v Kleti Krško najprej spoznali dolgoletnega nekdanjega uspešnega predsednika uprave Nuklearne elektrarne Krško Staneta Rožmana. Ko je moderatorka Valentina Smej Novak uglednega managerja tudi pobarala, kako odgovarja mladim, ki sprašujejo, kakšno okolje bomo zapustili zanamcem, je Rožman odgovoril, da mladi z razlogom kličejo na odgovornost starejšo generacijo.

»Veliko je še sprenevedanja mega podjetij, ki producirajo za vsako ceno, ne glede na posledice in puščajo ogromne posledice na okolju in podnebju. In seveda je upravičen strah, da se čas izteka. Preveč domišljavo in preveč arogantno je, če si vsi skupaj domišljamo, da bomo s svojimi novimi tehnologijami in znanstvenimi dosežki uspeli uravnavati naravni tok,« pravi.

Na vprašanje, kako je bilo z obvladovanjem tveganja, kar je bilo tudi njegovo največje poslanstvo, ko je bil na čelu nuklearke, saj so vse stvari povezane s tveganjem in s prevzemanjem odgovornosti, je Rožman odgovoril, da ni življenja brez tveganja. »S tveganji je treba (znati) živeti, jih resno obravnavati, ključno pa je, da nismo arogantni, si domišljati, da vse znamo in zmoremo! Ko govorimo o tveganjih je potrebno zelo sistematično, analitično, poglobljeno pristopiti, predvidevati, kaj se lahko zgodi jutri. In pravočasno sprejemati preventivne ukrepe. Namenoma bom omenil katastrofalne poplave, ki so se zgodile: če bi bili dovolj spoštljivi do naravnih pojavov, danosti in okoliščin, ki smo jih imeli priložnost spoznati v zgodovini, ta katastrofa ne bi bila takih razsežnosti, kot je. Če bi spoštljivo obravnavali tveganja, katerih smo se zavedali, pa smo kljub temu šli čez to, zamahnili z roko, češ, ah, to se pa nam ne more zgoditi. Pa se je!«

Na vprašanje, kako vidi prihodnost Posavje v naslednjem desetletju, je Rožman odvrnil, da nobena dejavnost ni samozadostna. »Tako tudi naše podjetje nikoli ni bilo samozadostno niti nismo imeli ambicij, da bi se tako obnašali. Vedno je treba iskati sodelovanje z okoljem, v katero je neka dejavnost umeščena. To je osnovno pravilo, osnovna formula za vsak uspeh.

Danes si nihče ne more in ne sme privoščiti nekega arogantnega odnosa, češ, bodite srečni in zadovoljni, da nas imate. To ne pride več v upoštev! Mi smo se tega pravila držali in smo tudi uspeli ustvariti razumno medsebojno zaupanje in vero drug do drugega, ki je bila neka popotnica skozi desetletja. Skratka, smo gojili nek odnos, ki je bil vzoren, zgleden, ki ga danes priporočamo vsakomur, ki vstopa v nek prostor, v neko okolje,« je dejal Rožman. Po njegovih besedah je nuklearka prinesla določene konkretne vire za razvoj skupnih stvari, ki dosežejo vsakega občana, v pozitivnem smislu, in tako bi se po Rožmanovem prepričanju moralo obnašati vsako podjetje. Po njegovih besedah bi se moral čim večji del dobička odražati v vlaganjih v očuvanje naravnih virov in zgrajenih danosti, ne samo v preštevanju dobička. V naslednjem desetletju si želi, da bi NEK in drugi energetski objekti v Posavju živeli v nekem razumnem pozitivnem odnosu tudi v bodoče, da se bi razvijalo Posavje in vzajemno tudi NEK ali razširjena nuklearka.

»Pred nami je jasna perspektiva; ta objekt bo obratoval najmanj naslednjih 20 let. Razmišljamo že o naslednjih 20 letih, skrbeli bomo za kontinuiteto, brez kakršnihkoli povečanih tveganj in da NEK lahko v vsakem trenutku pokažemo kot sodoben objekt, v katerega radi prihajajo tudi tujci. Smo pozitivna referenca. Ne smemo se zadovoljevati s povprečjem, to ni bila nikoli naša formula, ampak se moramo zavzemati za vsesplošno odličnost in se tako predstaviti lokalnemu, slovenskemu, in globalno, tudi evropskemu prostoru.«

Posavje je najmočnejša energetska regije Slovenije, prva je tudi po pridelavi sadja in zelenjave. Stane Rožman tudi sam prisega na lokalno pridelano hrano in meni, da je to nekaj kar je tudi prihodnost posavskega turizma. Veseli ga, da je v Okusih Posavja že toliko zelo kakovostnih ponudnikov hrane in vin, ki jih prijetno presenečeni odkrivajo tudi tujci. Na vprašanje, kam bo povabil Francoze, znane gurmane, ko pridejo na obisk v krško nuklearko, je Rožman izstrelil kot iz topa: »Na grad Rajhenburg!« in nasmejal študente, njihovega profesorja dr. Aleša Kuharja in direktorico Centra za podjetništvo in turizem Krško Kristino Ogorevc Račič, ki sta se osrednjemu gostu večera še posebej zahvalila. Zbrane je v imenu Mestne občine Krško pozdravil podžupan Jože Olovec ml..

‹ nazaj