Potem ko je Policija zaradi pomanjkanja kadra začasno ukinila tri enote avtocestne policije – celjsko, mariborsko in koprsko, sta zadevo pod drobnogled vzela tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in Urad za nadzor proračuna.
V postopku redne revizije so namreč zaznali, da bi pri Sporazumu o medsebojnem sodelovanju, ki je bil sklenjen 23. decembra 2020 med Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za infrastrukturo, Policijo in Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., lahko šlo za zaznavo znakov nasprotja interesov oziroma elementov korupcije. Da je revizija projekta pokazala hude pomanjkljivosti, je za 24ur.com povedal tudi prvi mož slovenske Policije Boštjan Lindav: "Za Policijo, ki je preiskovalni organ in bi morala biti zgled transparentnosti, je to nesprejemljivo."
Ugotovitve revizorja so takoj posredovali tudi Komisiji za preprečevanje korupcije in Uradu za nadzor proračuna ter ju pozvali, naj zadevo preučita in podata svoje mnenje.
KPK je nato preiskavo uvedla na podlagi prijave, v okviru postopka pa preučila Sporazum o medsebojnem sodelovanju in drugo relevantno dokumentacijo. Ugotovila je, da navedbe iz prijave ne dajejo podlage za utemeljen sum kršitve iz pristojnosti Komisije na področju nasprotja interesov, zato je postopek ustavila. "Ker pa je bilo ugotovljeno, da iz zadeve izhajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, je Komisija prijavo odstopila v pristojno reševanje Specializiranemu državnemu tožilstvu," so sporočili iz KPK.
Ministrica je povedala, da je bil projekt avtocestne policije predvsem projekt politike in ne stroke. Dejala je, da je bil projekt zasnovan na "trhlih temeljih", ne samo zaradi kadrovskih pomanjkljivosti, ampak tudi zato, ker naj bi bil izveden na pravno vprašljiv način. "Notranji revizor je po uradni dolžnosti projekt revidiral in me po prihodu seznanil s svojimi ugotovitvami, iz katerih izhaja, da je prejšnje vodstvo MNZ in Policije ter DARS-a sklenilo financiranje avtocestne policije, ki predstavlja potencialno kritičnost s številnimi tveganji," je povedala ministrica in dodala, da je v tem primeru "šlo le za neracionalno dodatno kopičenje delovnih mest."
Po informacijah časnika Delo pa naj bi pristojne institucije v zvezi s projektom ustanovitve avtocestne policije že napisale prve kazenske ovadbe. Te naj bi doletele nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa, nekdanjega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca in direktorja uprave avtocestne policije Andreja Juriča, ki so bili poleg uprave Darsa podpisniki spornega sporazuma o medsebojnem sodelovanju pri ustanovitvi avtocestne policije, poroča časnik.
Odziv Policije
Na Generalni policijski upravi so v odzivu zapisali, da odločitev drugih državnih organov ne morejo komentirati, verjamejo pa, da bodo nadzorne institucije korektno izvedle postopke iz svojih pristojnosti. Kot so dodali, so v Policiji zaradi kadrovske podhranjenosti sprejeli nekatere organizacijske ukrepe, spremembe pa ne pomenijo ukinitve nadzora na avtocestah.
V. d. generalnega direktorja Policije bo ustanovil delovno skupino, ki bo preučila možne organizacijske rešitve za zagotovitev učinkovitega nadzora prometa, so napovedali. "Enot avtocestne policije se ne ukinja, ampak so policisti začasno prerazporejeni na postaje prometne policije na njihovih območjih. Bodoča ureditev pa bo odvisna od ugotovitev in predlogov navedene delovne skupine."
KOMENTARJI (478)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.