73-letni voznik je prejšnjo nedeljo na dolenjski avtocesti vozil v napačno smer. Policisti so ga pravi čas izsledili in ustavili. Izgubil je vozniško dovoljenje. Kaj lahko bi življenje. V spominu je namreč še vedno huda prometna nesreča, ki se je konec oktobra pripetila na vzhodni ljubljanski obvoznici. Nesrečo je povzročil 86-letni voznik, ki je med izvozom in uvozom na Zaloško cesto ustavil na odstavnem pasu, polkrožno obrnil in zapeljal v nasprotno smer po prehitevalnem pasu. V hudem trčenju so umrli voznik in še dve osebi.
Letos je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 4595 starejših od 64 let (to ni število prometnih nesreč, ker je lahko v eni prometni nesreči udeleženih več starejših), od katerih jih je 29 umrlo, 194 jih je bilo hudo in 853 lažje poškodovanih, so sporočili z generalske policijske uprave. Od tega je bilo 2580 starejših povzročiteljev prometnih nesreč; med njimi jih je 18 umrlo, 111 jih je bilo hudo in 365 lažje poškodovanih. Vseh letošnjih prometnih nesreč je sicer slabih 18.000, iz česar sledi, da statistično starejši pri povzročitvah nesreč ne izstopajo.
Lani so starejši vozniki povzročili 2445 nesreč, umrlo jih je 13, 104 so bili hudo poškodovani. Nekaj manj, 2152 prometnih nesreč so starejši vozniki povzročili v epidemičnem letu 2020, največ v zadnjih petih letih pa so jih povzročili leta 2019, in sicer 2682. Starejši vozniki so pri vožnji običajno previdnejši in zato pogosto tudi počasnejši. »Če pride do nesreče v takšnih okoliščinah, so tudi posledice manjše. Lahko pa s počasno vožnjo ovirajo prometni tok in s tem povzročijo nevarna ravnanja drugih udeležencev, ki jih začnejo (ne)varno prehitevati. Zato je pomembno, da se starejši vozniki nenehno seznanjajo z novostmi v cestnem prometu in se hkrati ustrezno preverja njihova zmožnost vožnje motornih vozil,« je povedala Maja Ciperle Adlešič, tiskovna predstavnica slovenske policije.
Vožnja ponavadi edina možnost za mobilnost
Da bi starejši vozniki čim dlje ostali aktivni v prometu, si prizadevajo v agenciji za varnost prometa (AVP). Še zlasti, ker se zavedajo, da zunaj urbanih naselij, kjer ni javnega prevoza ali taksijev, avtomobil ostaja edina možnost prevoza. »Zato že od leta 2015 skupaj z generalno policijsko upravo, Darsom, Rdečim križem in zvezo društev upokojencev izvajamo projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu, v okviru katerega omogočamo starejšim, da se udeležijo brezplačnih preventivnih delavnic in usposabljanj, ki jih organiziramo po vsej Sloveniji,« pravijo na AVP. Od leta 2017 se jih je udeležilo več kot 3500 seniorjev, odpeljanih pa je bilo več kot 500 svetovalnih voženj.
V zadnjih osmih mesecih so izvedli 27 delavnic v 27 različnih krajih po državi. Udeležilo se jih je okoli 800 ljudi. Njihova povprečna starost je bila 69 let. Več je bilo žensk, v povprečju pa udeleženec take delavnice vozi motorno vozilo že 43 let. Na AVP se zavedajo, da se bo populacija v prihodnjih letih še starala, posledično bo tudi voznikov v tretjem življenjskem obdobju na cestah vedno več. »Junija lani je bilo v Sloveniji 361.161 imetnikov vozniških dovoljenj starejših od 61 let, kar je dobra četrtina vseh, med njimi je bilo tudi 615 starejših od 90 let,« povedo na AVP.
Starostne omejitve ni
Dodajajo, da zakon o voznikih, ki ureja veljavnost in podaljšanje vozniških dovoljenj, zgornje starostne meje za izdajo in podaljšanje vozniškega dovoljenja ne predpisuje, morajo pa vozniki, ki so dopolnili 70 let, dokazati, da so še sposobni za vožnjo in predložiti ustrezna zdravniška potrdila. Lahko pa zdravnik, če ugotovi kakšne težave, predpiše starejšim določene omejitve, kot je denimo prepoved vožnje po avtocesti, vožnjo zgolj podnevi ali do določene hitrosti in podobno. »Voznik je lahko vsak, dokler je tudi varen voznik,« še pravijo na AVP, kjer starejše ozaveščajo o najpogostejših napakah in apelirajo nanje, naj bodo samokritični do zdravstvenega stanja. »Če imajo težave, naj se o njih posvetujejo z osebnim zdravnikom, na vožnjo pa se ustrezno pripravijo,« še svetujejo na AVP.
Res je tudi, da imajo starejši vozniki dolgoletne izkušnje, a je promet vse gostejši in bolj zapleten zaradi novih in novih predpisov in sprememb cestne infrastrukture, zato so pogosteje soočeni s težavami. Poleg tega so sodobni avtomobili opremljeni s tehnologijo, ki jo morajo vozniki dobro obvladovati, da je njihova vožnja varna. »Vozniki v zrelih letih pogosteje prevozijo rdečo luč, težave pa jim lahko povzroča tudi speljevanje, posebej v klanec,« opažanja strnejo pri AVP. Številna praktična usposabljanja pa starejšim ponujajo v Avto moto zvezi Slovenije (AMZS). »V centru varne vožnje na Vranskem imamo posebno starostnikom namenjeno peturno obliko usposabljanja, v okviru katere se vozniki na poligonu soočijo z obvladovanjem vozila tako v običajnih kot tudi slabših voznih razmerah. In odziv je izredno pozitiven,« pravi Erik Logar iz AMZS. Tudi on meni, da imajo starejši vozniki veliko več izkušenj kot mlajši, večja težava je, kadar se ne zavedajo ali celo zanikajo svoje težave. »V takih primerih imajo pomembno vlogo njihovi bližnji,« pravi Logar.
Ob tem v AMZS ugotavljajo, da četudi nekomu uspe slediti novostim, to še ne pomeni, da vožnjo obvlada tudi v praksi. »Zato bi bilo dobro vpeljati sistemske rešitve vseživljenjskega izobraževanja udeležencev v prometu, ki pa ne bi smelo temeljiti zgolj na ocenjevanju, temveč predvsem na osveževanju znanja in možnostih praktičnega usposabljanja,« pravijo na AMZS.
