Koze so zaščitni znak male ekološke kmetije Planko & Kleh, ki jo v Lekmarju na Kozjanskem vodita Skaš Kleh in Maruška Planko. Ponujata kozji sir, druge mlečne izdelke in jajca, za vedoželjne celo individualni sirarski tečaj. V svoj dom in h kozam spustita tudi prostovoljce z vsega sveta, ki na kmetiji ostanejo več mesecev.
Celjan Skaš Kleh in Ljubljančanka Maruška Planka, ki je do takrat delala v družinskem računovodskem podjetju, sta se leta 2008 preselila na zapuščeno kmetijo, kjer so jima družbo najprej delale kokoši, race in gosi. Še danes jima »pomagajo« pri delu na vrtu in v sadovnjaku. Zemljo je preraslo trnje in grmovje, zato sta pripeljala še nekaj koz, da so očistile teren.
Kozje mleko je vse bolj zaželeno
Koze so se izkazale, čredo sta povečala in živali molzla. Sama nista porabila vsega mleka, zato se je Maruška izučila sirarstva. Predelava mleka je postala njuna dopolnilna dejavnost na kmetiji. Ponujata mladi in staran sir, kozjo skuto, jogurte in sirotko, po novem tudi maslo in smetano. Jogurte, mleko, sirotko in skuto pakirata v stekleni embalaži, ki jo kupci operejo in vrnejo. »V zadnjem času je po surovem kozjem mleku vse več povpraševanja,« pravi Maruška Planko.
S Skašem sta kmetijo, ki ima 3,5 hektarja zemlje, leta 2012 preusmerila v ekološko, sama pa postala kmeta za polni delovni čas. Imata tudi nekaj orehov in pol hektarja velik nasad lešnikov, v katerem za red »skrbi« okoli 50 kokoši. Poleg mlečnih izdelkov prodajata tudi kokošja jajca. Kupcem vsak teden dostavita izdelke v Celje in Ljubljano. Sire sta jim pošiljala tudi po pošti, a najboljši je osebni stik s kupci, ko poklepetajo in si izmenjajo kuharske recepte. »Kupcem ponujamo to, kar sami jemo. Res pa je, da stalno izboljšujem kakovost, naš sir in drugi izdelki se vsakič dobro odrežejo na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij,« razlaga sogovornica.
Paša traja 330 dni na leto
Koze so na paši 330 dni na leto, mesec dni pred kotitvijo kozličkov pa jih dajo v hlev. Trenutno imajo kar nekaj kozličkov, ki popijejo vse mleko, tako da koz zdaj ne molzejo. Nova sezona molže in predelave mleka pa se bo začela najpozneje februarja. »Dvajset koz na dan lahko pomolzem na roke, da mi ostane dovolj časa za 'normalno življenje'. Pri molži mi pomaga tudi sin, je že hitrejši od mene,« veselo pravi Maruška Planko. Še vedno imajo svojo prvo kozo Beti, ki je z 12 leti prava veteranka. Vse živali kličejo po imenu.
»Ljudje se zanimajo tudi za kozličke, a nimamo dovolj časa in prostora, da bi povečali vzrejo. Povpraševanje po mlečnih izdelkih tako raste, da bi pripeljali še kakšno kozo, a potem bi za molžo in predelavo mleka potrebovali kakega pomočnika,« razlaga Skaš. S tem delom se spoprimejo prostovoljci, ki občasno za nekaj mesecev pridejo na njuno kmetijo. Lani so jih gostili pet – Indijca, Čeha, Francoza in dva Belgijca. Tudi Slovenci so kot prostovoljci že delali pri njima. »Koze so se navadile tujih ljudi, sprva so malo bolj skakale,« pripominja Skaš.
Za svoje potrebe si pridelajo zelenjavo, za druge želje, od pridelave zelišč za čaje do stiskanja olj, pa jima zmanjkuje časa. »S prijatelji, ki živijo v krogu 15 kilometrov, se pogovarjamo o skupni njivi, na kateri bi pridelali zelenjavo za naše štiri družine. Postavili bi tudi skupni rastlinjak in delali v njem,« razlaga Skaš.
Samooskrbna ekološka vas
Naslednji korak, ki si ga z Maruško močno želita, pa je vzpostavitev velike samooskrbne skupnosti na 40 do 50 hektarjih zemlje, ki bi jo vzeli v najem in skupaj obdelovali. Primerno lokacijo že iščeta. »Najin cilj je samooskrbna vas, kjer bi vsaka družina imela svojo bivalno enoto, uporabljali bi skupno kuhinjo in si razdelili delo. Nekdo bi skrbel za sadovnjak, drugi za živali, tretji za gojenje zelenjave, četrti za predelavo, peti za turizem …,« napoveduje Skaš Kleh. Kot vzor omenja ekološko hribovsko vasico Lakabe v Španiji, ki je bila zapuščena, skupina mladih pa jo je leta 1980 naselila, obudila in obnovila. Imajo svojo šolo in vetrno elektrarno, predelujejo meso, delajo sir in celo pivo, večino prihodkov pa ustvarijo v vaški pekarni, kjer pečejo kruh iz ekološke moke, pripeljane iz druge podobne vasi.
