V nemščini so akcijo poimenovali Ortstafelsturm (napad na krajevne table). Prve dvojezične table so v skladu s 7. členom državne pogodbe postavili 20. in 21. septembra 1972 in že isto ali naslednjo noč so jih neznanci popacali s črno barvo. Nočni aktivisti so oskrunili tudi več partizanskih spomenikov ter grozili z bombnimi atentati. Olje na ogenj je tiste dni prilival tudi koroški nacionalistični tisk, ki je na svojih straneh objavljal izmišljene vesti, da se južna soseda še ni odrekla priključitvi južne Koroške Jugoslaviji, da se pripravlja načrtna izselitev vseh Avstrijcev z narodnostno mešanega območja ter da po njihovem nelegalno postavljeni dvojezični napisi takšne trditve samo potrjujejo. Podobne nesmiselne trditve so se na tem območju začele znova pojavljati tudi tri desetletja pozneje. Mazaške akcije so se nadaljevale tudi po 9. oktobru 1972, saj so se nacionalistični nestrpneži do konca leta trudili oskruniti ali odmontirati vsako na novo postavljeno dvojezično krajevno tablo.
»Koroška stvarnost« sad desetletne protislovenske politike
Pestra paleta protislovenskih akcij je spet bogatejša za nov primer, ki zelo prepričljivo kaže, kakšna je današnja »koroška stvarnost«: V noči od nedelje na ponedeljek so »neznani storilci« pomazali poslopje velikovške posojilnice s protislovenskimi gesli, okno v posojilniški prostor pa »zatemnili« s črno barvo, ker je v prostoru visel lepak, s katerim sta ob začetku novega šolskega leta obe prosvetni organizaciji opozorili na potrebo prijaviti otroke k dvojezičnemu pouku.
Akcija ponočnih »junakov« in njihova grožnja s smrtjo vsemu, kar je slovenskega, pravzaprav ni nič novega — spada pač k današnji »koroški stvarnosti«. Ne nazadnje pa so taka dejanja tudi sad zadržanja koroške oblasti, ki se iz svoje zaverovanosti v tako imenovano »demokratično ureditev« ne prebudijo niti tedaj, ko znana protislovenska organizacija, kakor je Heimatdienst, v svojem glasilu javno poziva na rodomor (genocid). Množeči se teroristični zločini v svetu kažejo, kam lahko privede stopnjevanje narodnostne in rasne nestrpnosti. Samo Koroška ostaja naprej slepa za dogodke okoli sebe in se še naprej izživlja v mentaliteti, ki so jo izoblikovala desetletja protislovenske politike.
Slovenski vestnik (Celovec), 22. septembra 1972
Premazali so dvojezične napise
Na nekaterih področjih južne Koroške so postavili dvojezične označbe in kažipote. Kot je znano, je dunajska vlada pred časom sprejela zadevni zakon, s katerim slovenska narodnostna manjšina v Avstriji ni in ne more biti zadovoljna. Zakon je bil namreč sestavljen brez sodelovanja Slovencev in je hudo pristranski, saj ne predvideva dvojezičnih napisov na celotnem ozemlju Koroške, kjer prebivajo Slovenci. Ne predvideva dvojezičnih napisov v večjih središčih, kjer so sedeži občin. Kljub temu nemškim skrajnežem ne gre v račun to, da nekatere slovenske vasi dobivajo dvojezične table. Takoj po postavitvi teh so bili nekateri napisi premazani. Premazali so jih »neznanci«, ki se čutijo varni, saj jih oblastva ne preganjajo.
Delo (Trst), 29. septembra 1972
Ugled Avstrije bo prizadet
Celovec, 30. sept. – Izpadi nacionalističnih ekstremistov proti dvojezičnim krajevnim napisom in kažipotom na Koroškem trajajo v nezmanjšanem obsegu še naprej. Skoraj ne mine noč, da ne bi bili premazani dvojezični napisi in kažipoti, ponekod so jih tudi razbili in odstranili. Mimo dvojezičnih napisov pa so nacionalistični ekstremisti ponovno začeli onečaščati tudi spomenike padlim žrtvam fašizma, tako v Borovljah, kjer so spomenik premazali s črno barvo. Grožnji z bombnim atentatom proti koroški deželni vladi zaradi do Slovencev prijazne politike se je pridružila tudi grožnja slovenskim šolskim sestram in njihovi gospodinjski šoli v Velikovcu. (…)
V tej protislovenski histeriji žal ne zaležejo mnogo prizadevanja koroškega deželnega glavarja Sime, koroške deželne vlade in posameznikov, ki se zavedajo da lahko zaradi dogodkov na Koroškem zelo trpi mednarodni ugled Avstrije. (…)
Delo, 1. oktobra 1972
V terorističnem navalu neonacističnih tolp odstranjeni dvojezični napisi na Koroškem
(Od našega posebnega dopisnika) CELOVEC, 10. – Danes so se zaključile proslave 52-letnice koroškega plebiscita. V krajih, ki jih je avstrijski zvezni zakon na osnovi 7. člena avstrijske državne pogodbe določil kot dvojezične, ni več nobenega dvojezičnega napisa. Napovedi nacističnih ekstremistov, da 10. oktobra ne bo na Koroškem več nobenega dvojezičnega napisa, so se torej uresničile. Policija ni v nobenem primeru ukrepala, pač pa je vandalske tolpe celo spremljala. Zaključno akcijo za odstranitev dvojezičnih napisov so izvedli v noči med ponedeljkom in torkom, na predvečer praznika, pri njej pa so skupno s koroškimi ekstremisti vneto sodelovali tudi njihovi pajdaši in somišljeniki iz bližnje Štajerske ter celo iz Zahodne Nemčije, kakor je bilo razvidno iz evidenčnih tablic v kolonah avtomobilov, ki so se po zaključku akcije z velikim hrupom in truščem pripeljali po celovških ulicah (…)
Nasilna odstranitev dvojezičnih napisov ni osamljena akcija, ni bežen in malo pomemben pojav, pač pa spada v okvir sovražnih dejanj proti slovenski manjšini na Koroškem, dejanj in napadov, ki se ponavljajo skozi desetletja od konca zadnje vojne in ki imajo svojo vsebinsko podlago, pečat, iz dobe nacistične okupacije in terorja. V sedanjem mednarodnem položaju, na podlagi ugotovitve, kdo sodeluje v teh akcijah, kdo jih organizira in kdo se za njimi skriva, lahko trdimo, da je gonja proti dvojezičnosti na Koroškem, da so skrunitve spomenikov padlih, napadi na slovenske organizacije in grožnje, ne samo pojav nacionalne nestrpnosti, da kvarno vplivajo na odnose med sosednima državama in da spravljajo avstrijsko republiko v slabo luč, ampak lahko sklepamo, da so v ozadju mračne sile črne in rjave internacionale, da se tudi na Koroškem in v Avstriji odkrito in grozeče spet poraja nacizem.(…)
Primorski dnevnik, 11. oktobra 1972
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
