Batista Cadillac: Hvala, ker ste, brez vas ni nas

"V trenutkih, preden stopim na oder, se skušam pomiriti, čeprav adrenalin deluje, okoli tebe je 'hype', ljudje, a je najbolje, da se ti ni treba ukvarjati z nekimi stvarmi, ki so v takih trenutkih povsem odvečne. Ker smo zares brezkompromisni pri pisanju, ustvarjamo novi album tudi tako, gre naša glasba skozi več filtrov, tudi kakšna dodatna zunanja ušesa, jih pokažemo kakšnemu tekstopiscu, ki nam pomaga, če je to potrebno. Trenutno smo skoncentrirani na mini turnejo, na kateri dajemo ljudem, kar hočejo, odziv je dober, tak, kot mora biti, in je vse super," nam je pred koncertom zaupal frontman Urban Lutman.

Po nekajminutnem odštevanju so točno bo 21. uri in trideset minut na oder poleg njega stopili še Matija Koritnik, Primož Hudoklin, Jakob Zlatinšek, Sebastjan Podlesnik, Matjaž Skaza ter spremljevalna pevka Sandra Feketija in Sara Lamprečnik. Najprej so postregli s trojčkom pesmi Stop, Smer vetra in Mesto v svobodi z istoimenskega prvenca. Sledila je Veš, da si lahko karkoli, ter prva od številnih priredb, Dancing in the Moonlight, ki jo je že daljnega leta 1965 pela Martha & the Vandellas, nazadnje pa pred leti Toploader.

Seveda ni šlo brez Magnolij, ter celo Bowiejeve Young Americans, Sandra je pomagala zapeti Pust me do besede, ki je bil prvi veliki hit zasedbe, pesem pa so vmes posneli tudi v novi različici z Majo Keuc. Da Urban in kompanija morda bolj "tripajo" na Beatle kot na Stonese, so pokazali z energično izvedbo Back in the USSR, z "belega" albuma liverpoolske četverice, za dodatno funk razplesavanje pa poskrbeli še s Cosmic Girl zasedbe Jamiroquai. Po Manjkaš mi in Toliko je potrebno še so izvedli še New York State of Mind Billyja Joela ter nato Svet se podira vase in svoj pogled na Lonely Boy zasedbe The Black Keys.

Za enega nedvomnih vrhuncev večera je poskrbel Vlado Kreslin, ki je prišel Urbanu pomagat zapet Neviden (Ali veš, da me ljubiš?), skoraj 70-letnik pa je svoj vulkan odrske energije okronal še s strastnim igranjem orglic. Sledila je še Take Your Mama skupine Scissor Sisters ter legendarna Venus nizozemske zasedbe Shocking Blue iz leta 1969, ki jo je sredi 80. let prejšnjega stoletja mlajšim generacijam približal britanski dekliški trio Bananarama.

Batista fantje so za sam konec prihranili še lastni skladbi Stik in Mim pravil, ki je dobro poznana tudi vsem tistim, ki spremljajo domače evrovizijske izbore, saj so z njo lani pristali na drugem mestu. Pravzaprav bi si želeli, da bi slišali še več njihovih pesmi, a kot nam je Lutman zaupal, so nove pesmi in album še v nastajanju in torej še niso povsem nared, ploščo pa lahko pričakujemo prihodnje leto.

"Hvala, ker ste, brez vas ni nas, mi smo Batista Cadillac," so bile zadnje besede zasedbe, ki je devetdeset minut skrbela, da ni pojenjal sproščeno navdušujoči plesni vajb, ki so ga ta večer pričarali v sproščenem, a glasbeno zelo utečenem slogu. V dodatku so, ob spremljavi celotne Cvetličarne, izvedli še akustično izvedbo pesmi Magnolije, kar so kronali še z zaključno skladbo Generacija neba.

Dejstvo je, da malokrat pride na koncert toliko razposajenih deklet, ki imajo rade mlade, nadarjene fante, čeprav je res, da jih v številu najstnic bržčas posekajo Joker Out ali v številu študentk Mrfy. Frontman slednjih, Štras, se je sicer sukal po Cvetličarni in očitno prišel podpret kolege, kot tudi Hamo s svojo Taro, Gušti in še kdo. Batista Cadillac pridno nabirajo odrsko kilometrino, saj bodo v naslednjih dneh temperaturo dvigali še v Mariboru, Logatcu in Novem mestu. Pevec zagotovo raje kot govori med pesmimi na koncertu predvsem poje, kar je v njegovem primeru več kot dovolj, saj ima unikaten glas na domači glasbeni sceni. Zato komaj čakamo, kaj bodo ponudili na drugem albumu, ki je za marsikatero zasedbo ključen.