Ker so kmetje brez izhoda, pričakujejo pomoč od države, konkretno ministrstva za kmetijstvo. Kot so nam sporočili, lahko kmetje izplačilo škode pričakujejo v prvi polovici prihodnjega leta.
Državno pomoč terjajo tudi živinorejci, ki nimajo dovolj krme za živali. Če je ne bodo dobili, bodo morali, kot pravijo, živali prodajati.
Tu so še posledice za potrošnike. Bodo cene hrane še višje?
Koruzni listi so brez življenja, posušeni. Koruze sploh ni, razlaga Janez Gregorc, kmet blizu Ljubljane: "Nastavka za storž sploh ni, pač koruza poskuša narediti, kar lahko. A uspeha absolutno ne bo nobenega." Namesto da bi na hektar pridelali 70 do 80 ton koruze, bodo, kakor pravi, pridelali morda 15 ton.
V Prekmurju je koruzni storž zrasel, vendar pa tamkajšnji kmet razlaga, da so nekateri storži majhni, spet drugi na pol prazni. Za silažo ni dobra, nima nobene vrednosti, razlaga. "Tla so čisto suha, prodnata. Še sreča, da se je koruza obdržala v zemlji brez vlage," še dodaja prekmurski kmet Ivan Špilak. Škoda pa: "Ocenjujemo nekje na 80 odstotkov škode v koruzi."
Če želijo nahraniti vse živali, bi morali kupiti še 10 ton hrane
Ne le pridelki, težava je tudi krma. Travnik, namenjen za živali, je ves ožgan. Gregorc razlaga: "Tukaj je pokošeno samo enkrat. Če bi bile razmere običajne, bi morali zdaj že tretjič."
Posledično so silosi na pol prazni, pravi živinorejec Anton Kokelj: "Tukaj je živ dokaz – premalo krme pri prvi košnji, 30 odstotkov. Tu je druga košnja. Morda smo je dobili 20 odstotkov, več ne." Če želijo nahraniti vse živali, bi morali kupiti še 10 ton hrane.
Nekaj krme so sicer iz Prekmurja že dobili. Kokelj pravi, da ima obljubljeno še več: "Če bom dobil, bo v redu. Sicer bo treba z novim letom zmanjšati število glav živine."
Prizadeti pa so tudi drugi pridelki. Franc Kučan je jasen: "Pri sladkorni pesi bo nad 60 odstotkov manj pridelka. Kolikor bo država dala, te razlike ne bo mogla pokriti, ker so to zelo veliki stroški, žal."
Je pa škoda odvisna od lokacije, razlaga Kučan, tudi podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije. Ponekod je poškodovanih 70, drugod pa kar 100 odstotkov pridelka, razlaga.
Manj pridelkov pa pomeni tudi manj hrane za živali ter manj mleka, ki ga dajejo krave, in tudi manj mesa, razlagajo kmetje. "Slej ko prej se bo to odražalo tudi na policah, sicer kmetje za to ne bomo dobili nič ," je jasen Kokelj.
Želijo si olajšav, nižjih davkov. V Sloveniji so razmere na meji naravne nesreče, ko je potrebna intervencija države, pravi agrarni ekonomist Aleš Kuhar. "Potreben je segmentni pristop, ne pa kar tako počez, se pravi, diagnosticirati je treba stanje, natančno pripraviti ukrepe tistim, ki jih je dejansko suša prizadela. Nisem pristaš povprečnih intervencij," predlaga Kuhar.
Bolj točne podatke o škodi na kmetijskem ministrstvu sicer še zbirajo.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.