Letos v Sloveniji 19 hmeljarjev obdeluje 1625 hektarjev hmeljišč, od tega je 145 hektarjev prvoletnih nasadov. Največ hmeljišč je na območju Spodnje Savinjske doline, in sicer dobrih 1100 hektarjev. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Letos v Sloveniji 19 hmeljarjev obdeluje 1625 hektarjev hmeljišč, od tega je 145 hektarjev prvoletnih nasadov. Največ hmeljišč je na območju Spodnje Savinjske doline, in sicer dobrih 1100 hektarjev. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Letošnji pridelek hmelja so prizadeli visoke temperature in pomanjkanje padavin. Ugodne vremenske razmere v prihodnjih dneh pa lahko pozitivno vplivajo na razvoj storžkov pri poznejših sortah hmelja, je povedala specialistka za hmelj Irena Friškovec.

Sorta savinjski golding je v nasadih, ki niso bili namakani, prešla v tehnološko zrelost in je že primerna za obiranje, ki se bo začelo prihodnji teden. V nasadih, ki so bili namakani, pa bo tehnološka zrelost nastopila konec tedna. Tudi letos bo pri obiranju hmelja na pomoč hmeljarjem priskočilo okoli 400 romunskih delavcev.

Večina hmeljišč je opremljena z namakalnimi sistemi, vendar za suše, kot je letošnja, trenutni vodni viri v Spodnji Savinjski dolini ne zadoščajo. Zato je nujno, da se v tej dolini v prihodnjih letih pristopi h gradnji akumulacij – mokrih zadrževalnikov, ki bodo lahko nudili vir vode za potrebe namakanja in omogočali poplavno varnost.

Zaradi okrnjene prodaje se zaloge kopičijo

Direktor žalske družbe Hmezad Exim Mihael Vitko je povedal, da so bile določene sorte hmelja zaradi epidemičnih razmer in okrnjene prodaje piva lani slabo prodajane. Zaloge se precej kopičijo. Lanska letina hmelja še ni v celoti prodana in je skladiščena pri trgovcih do odpoklica.

Na vprašanje, kako je letos z odkupno ceno hmelja, je Vitko odgovoril, da je večina hmelja prodanega po vnaprej dogovorjenih cenah, zato je nehvaležno govoriti o cenah na prostem trgu. "Cene določijo trg in kupci, ki niso pokriti s pogodbami. Na trgu je izredno velik pritisk večjih pivovarskih sistemov. Spopadajo se z dvigom cen surovin, embalaže in resursov, a po drugi strani vedo, da je pridelava hmelja na rekordnih ravneh. Kar nam ne gre v račun glede na to, da kujejo rekordne dobičke," je dejal Vitko.

Odkup hmelja v podjetju Hmezad Exim znaša približno od 30 do 40 odstotkov. Določeni odstotki se spreminjajo zaradi sodelovanja na različnih razpisih prodaje, tako da težko natančno povedo o odkupljeni količini. Glavni trgi za prodajo slovenskega hmelja so po Vitkovih besedah Evropa, Rusija, v katero zrejo z negotovostjo zaradi sankcij, in Azija. Odpirajo pa nove trge, kot sta Japonska, gre za trg, ki je v preteklosti že uporabljal okoli 500 ton slovenskega hmelja, in Južna Koreja.

Slovenska hmeljarska panoga na ravni evropskih in svetovnih pridelovalk

Vitko je še dejal, da je hmeljarstvo kot kmetijska panoga perspektivno. Sektor pridelave hmelja je po njegovih besedah eden izmed boljših v EU-ju, če ne celo v svetu. "Imamo velik odstotek namakanih površin, dobro kolobarimo med fitofarmacevtskimi sredstvi glede na to, da smo zdesetkani v primerjavi z drugimi državami pridelovalkami, sodelovanje in komunikacija med hmeljarskim inštitutom, hmeljarji, svetovalnimi službami ter trgovino s hmeljem sta na dokaj visoki ravni," meni Vitko.

Po ocenah strokovnjakov se hmeljarstvo v Sloveniji dobro razvija. Foto: BoBo/Srdjan Živulović
Po ocenah strokovnjakov se hmeljarstvo v Sloveniji dobro razvija. Foto: BoBo/Srdjan Živulović

Poudaril je še, da je treba nekoliko več usmeritev na področju pridelave hmelja, torej da poteka komunikacija na relaciji pridelovalec – trgovina, ob tem je treba tudi upoštevati usmeritve svetovnih trgov in fleksibilnost. Svet je trenutno na rekordno velikih površinah, kar kljub suši še vedno lahko pomeni težavo v prihodnje, je še dejal.

Z njegovim mnenjem se strinja tudi Irena Friškovec, ki je dejala, da imajo hmeljarske kmetije mlade naslednike, tehnološko so primerljive z evropskimi oz. svetovnimi pridelovalkami, večina hmeljišč je opremljenih s kapljičnim namakalnim sistemom, imamo tudi Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije z mednarodno priznanimi strokovnjaki z ogromno znanja. "Razvili smo lastne sorte, ki so bile vzgojene na inštitutu in so prilagojene za slovenske rastne pogoje. Hmeljarstvo vsekakor ima prihodnost," še pravi strokovnjakinja.

Danes zvečer bo slovesna seja Združenja hmeljarjev Slovenije ob 60. dnevu hmeljarjev, ki se je bo udeležila tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Turistično društvo Braslovče v sodelovanju z drugimi društvi in Občino Braslovče 60. dan hmeljarjev organizira v nedeljo. Osrednja prireditev se bo začela ob 15. uri s sprevodom. Potekal bo zabavni program s predstavitvijo povorke, prikazom starih hmeljarskih opravil in spretnosti, primopredajo starešinstva ter hmeljarskimi in drugimi igrami.