In prepričan sem, da so enakega mnenja tudi gospe in gospodje v Ingolstadtu. Osnova novega Audi Q5 Sportback je seveda običajni Audi Q5. Glavna razlika med obema pa je v »kupejevsko« napeti silhueti strehe, ki naj bi poskrbela za več vzdihov navdušenja. Koliko je temu res, naj presodi vsak zase, a sam vem, da me bolj položno spuščajoča streha pri terencih ne navdušuje posebej.
Bistvena razlika
Ob drugačni silhueti se mi zdi rahlo presenetljivo, da je Sportback zelo malo mersko drugačen od običajnega Q5. Oba glavna tekmeca iz Münchna in Stuttgarta sta napram svojima »nekupejevskima« izpeljankama po več centimetrov daljša in nižja. Na drugi strani je Q5 v primerajavi s Q5 Sportback le za nekaj milimetrov višji in krajši. Konkretno teče beseda o sedem milimetrov večjem previsu preko zadnjih koles in o celih dveh milimetrih razkoraka v višino. Nisem prepričan, ali je to res samo zaradi komaj omembe vredne merske razlike, a Q5 Sportback se mi zdi med tremi Nemci oblikovno najmanj skladen, lahko bi rekel tudi najmanj »kupejevsko«.
Po eni strani zanimivo, po drugi pa ne spet tako zelo, je videti razlika v za glave odmerjenih milimetrih v kabini Audija. Teoretiki, ki opazujejo svet le skozi gole številke, bi pričakovali, da se dva milimetra velika razlika v skupni višini avta pač ne more odraziti v nič kaj dosti večji razliki v odmerjenem prostoru za glave na zadnjih sedežih. A temu ni povsem. V Audiju Q5 Sportback imajo potniki na zadnjih sedežih nad glavo 16 milimetrov manj prostora kot v navadnem Q5. Bistvena razlika je v tem, da seže vrh strehe pri Q5 kot tudi pri Q5 Sportback najvišje nekako nad glavama voznika in sovoznika. Torej v predelu srednjega B stebrička. Na tem mestu zagotavlja Audi, da imata voznik in sovoznik v obeh karoserijskih izpeljankah do milimetra enako prostora za glavi. Precejšnjo razliko v prostoru nad drugo vrsto sedežev gre jasno iskati v dejstvu, da se strešna linija od stebrička B naprej pri Sportbacku spušča bolj strmo kot pri običajnem Q5.
Negativen in pozitiven
In čeprav deluje teh 16 milimetrov na papirju veliko, je v praksi stvar bistveno manj problematična. Sam sem namreč svojih 1,84 metra telesne višine tudi na zadnjo sedežno klop posedel brez vsakršne težave ali merske stiske. Že res, da je treba biti pri vstopu v avto in izstopu iz njega pozoren na nekaj nižje postavljen zgornji rob strehe, a je po tej plati vseeno najbolj prostoren od trojice nemških »kupejevskih« terencev. Že res, da deluje z zunanjo podobo Sportback najmanj »kupejevski«, a je zato znotraj najbolj prostoren. Naj sklenem opis merske situacije Audija Q5 Sportback še s povzetkom razlik povsem v zadku avta. Tam me je presenetila razlika v prostornini osnovnega prtljažnika. Sportback shaja namreč z deset litrov manjšo luknjo kot običajni Q5. Medtem ko se mi zdi, upoštevajoč položnejšo streho, 40 litrov skromnejši skupni prtljažnik smiseln in pravzaprav tudi pričakovan, me bega od kod točno prihaja razlika v litraži v osnovnih prtljažnikih. Glede na skoraj identične zunanje mere obeh ugibam, da verjetno samo iz malenkost nižje postavljenega prtljažnega roloja, saj se mi je sicer zdel Sportbackov prtljažnik identičen tistemu v Q5.
Prepih sodobnosti
Povezava z običajnim Q5 je, brez presenečenja, takoj prepoznavna tudi v Sportbackovi prvi vrsti sedežev. Tam sta voznik in sovoznik obdana z dobro poznano okolico. Kakovostni in na otip prijetni materiali kamor seže oko, obilica prostora v vse smeri in odlična ergonomija voznikovega delovnega mesta. Po zaslugi izdatno električno nastavljivega sedeža in enako izdatno po višini ter dosegu nastavljivega volanskega obroča, sem prepričan, da si bo čisto vsak posameznik zmogel nastaviti sebi po meri optimalno delovno mesto. Da šteje tehnična zasnova Q5 in z njim tudi Q5 Sportback zdaj že nekaj let, pričajo fizični gumbi in stikala. A to sem mu vsaj jaz štel prej v dobro kot v slabo. Žal je prenova običajnega Q5 »odpihnila« fizični osrednji gumb večopravilnega sistema MMI, zato tega tudi Sportback nima. To pomeni, da sta voznik in sovoznik za upravljanje sistema primorana »pacati« s prsti po osrednjem 10,1-palčnem dobro berljivem zaslonu. Kjer so bila pred prenovo modela pozicionirana stikala sistema MMI, pa se zdaj nahaja manjši (in na srečo pokrit) predalček za odlaganje kakšnih ključev ali česa podobno majhnega.
Deset do petnajst let
Audi Q5 Sportback 40 TDI Quattro S Line me je pozitivno presenetil tudi med vožnjo. Dvolitrski turbodizel v njegovem nosu je skozi leta razvoja in dodelav postal izredno kultiviran, v Audiju Q5 pa povrh vsega tudi odlično zvočno izoliran. Njegovo delovanje je sicer še vedno akustično zaznavno, a z glasnostjo ali zvočno kuliso nikoli ne doseže neprijetnih ravni. Človek si ne more misliti, da je aktualni 2.0 TDI tako zelo daleč od regljajočih in tresočih Volkswagnovih TDI-jev izpred kakšnih deset do petnajst let.
Edina opcija
Danes, ko sem prišel v fazo, da ob poplavi avtomatikov občasno že skoraj hrepenim po avtomobilih z ročnim menjalnikom, me je na prvo žogo nekoliko zmotilo, da je dvosklopkovni sedemstopenjski menjalnik S Tronic tudi edina menjalniška opcija v civilnih (beri: štirivaljno gnanih) Audijih Q5 Sportback. Je pa res, da sem pod črto, tudi zaradi menjalnikove kultiviranosti, optimalnega zanašanja na motorni navor ter vedno mehkega in udobnega menjavanja prestav, to omejitev na koncu dojemal kot manj bolečo in motečo.
Manko in višek
Ker nas Nemci prepričujejo, da je Q5 Sportback športnejši in dinamičnejši od običajega Q5, so mu že serijsko primaknili športno podvozje. Četudi naj bi mu to dalo več neposrednosti, dinamičnosti in odzivnosti, je preizkušeni primerek Q5 Sportback 40 TDI Quattro S Line na cesti še daleč najbolj prepričal z udobjem v vožnji. Da bi začel razmišljati o njem kot o dinamično navdahnjenem avtu, je manjkalo njegovi mehaniki kar nekaj povratne povednosti in odzivnosti, kot višek pa je imel kar nekaj kilogramov lastne mase. Igla na tehtnici, tudi zaradi serijsko primaknjenega štirikolesnega pogona quattro, ki ga s to motorizacijo po mojem ne potrebuje zares, pokaže kar 1,85 tone.
Človeška kultura
Ob Audiju Q5 Sportback (ni pa to omejeno zgolj nanj) sem se spomnil izjave Sir Anthonyja Hopkinsa. Pravi, da živimo v svetu, kjer pogrebi pomenijo več kot smrt, poroka več kot ljubezen in videz več kot duh oziroma vsebina (odvisno, ali govorimo o osebi ali o predmetu). Nadaljuje, da smo postali kultura embalaže, ki ji ni mar za vsebino. Osebno se s tem razmišljanjem strinjam. Samo pomislite na Facebook in mnoga druga tako imenovana socialna omrežja. Tam je pomemben vtis, ki jo daje prikazana »resničnost« namesto resnice. Ta strategija pa se je, če se omejim zgolj na avtomobilski svet, zelo močno prenesla tudi med avtomobile. Že kar nekajkrat sem se zdrznil, ko sem videl, da je lahko danes čisto vsak avto, tudi tisti z najmanjšim in najšibkejšim pogonskim »mlinčkom« v nosu, (na videz) športen. Pri avtomobilih petnajst ali dvajset let nazaj smo poznavalci lahko videli, kateri avto je zares poseben, zmogljiv, športen ali kako drugače izstopa. Imeli so nekaj drobnih (ali tudi ne tako zelo drobnih) detajlov, ki pri drugih modelih preprosto niso bili dobavljivi. Niti proti doplačilu. No, temu danes ni več tako. Danes zadošča, da posameznik, željan navidezne športnosti ali pustolovskosti, le obljuka športni paket okraskov za zunanjost in že ima navidezen SQ5, X4M ali AMG GLC. Audijev Q5 40 TDI Quattro z »dodatkoma« Sportback in paket S Line se mi zdi jasen dokaz ne samo obstoja, ampak tudi vzpona tovrstne človeške kulture.
Če lahko človek shaja
Zavedam se, da je moje mnenje povsem nepomembno. Jaz ga poznam, morda ga je bežno deležen še kdo neposredno v moji družbi – in to je to. Na drugi strani se Audi, enako kot drugi proizvajalci avtomobilov, zaveda, da bodo kupci drli k njim po navidezno športen cestni terenec. In če se ozrem nazaj v avto in kilometre, prevožene z njim, ne bom rekel, da te samozavesti Nemcev ne razumem. Vožnja s Q5 Sportbackom definitivno je zelo prijetna in poudarjeno udobna. Znotraj prepriča z dobro prostornostjo tako v potniškem delu kabine kot tudi povsem zadaj v prtljažniku. Piko na i primakne še nekaj za terence pregovorne prilagodljivosti ter seveda zelo dober turbodizelski agregat, ki ne pušča odprtih želja po bistveno večji zmogljivosti. Štirivaljnikov nastop lepo zaokrožuje izvrstno delujoč in kultiviran menjalnik. Tako lahko pod črto povsem mirne vesti povzamem, da je Audi Q5 Sportback 40 TDI Quattro S Line sila kompetenten in dovršen izdelek z zelo malo, če sploh kakšno resno zamero. A vseeno: sam bi se, če bi bil res željan odšteti 70 tisočakov za nov družinski avto in bi ta moral imeti na nosu štiri kroge, ozrl k modelu A6 Avant. Se strinjam, njegova izhodiščna cena je ob enaki motorizaciji res višja, a hkrati človek lahko shaja tudi brez »športnih« dodatkov.
Besedilo in foto: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
7 komentarjev za "Bolje pozno kot nikoli"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
70.000€??????
Samo v primeru viška €€€, drugače kakšna druga znamka z bolj primerno ceno in navsezadnje večje vozilo za manj €€€.
Najprej se odločiš za visoko, debelo, težko kravo, imenovano športni terenec, potem pa rečeš, kaj pa če bi bil še malo bolj športen, in mu porežeš prtljažna vrata. Jap, to bo naredilo razliko…
Če bom kdaj to razumel, me naj nekdo zbudi.
Pod plus bi lahko napisali tudi ceno. Tak Q5 navaden ne coupe z s line opremo bi bil tri leta nazaj 80k eur, cena testnega vozila, tukaj pa je 10k eur manj in še coupe, to je dobro!
Za tak denar se že z boljšim avtom pelješ.
V bistvu tudi če bi bilo “nikoli” nebi bil problem in nikakršne škode za prebivalstvo 🙂