Minister namerava urediti področje duševnega zdravja

Na področju duševnega zdravja je veliko težav, ki trajajo že leta in leta. »Če te zadene možganska kap ali doživiš srčni zastoj, te odpeljejo v bolnišnico in si takoj oskrbljen. Če pa imaš duševne težave, si danes, žal, na zadnjem mestu,« je opisal stanje minister za zdravje Danijel Bešič Loredan na strokovnem srečanju, ki ga je organiziralo ministrstvo ob svetovnem dnevu duševnega zdravja.

V imenu vlade se je zavezal, da bo v letu dni uredil vse, kar je nujno za izboljšanje dostopnosti do služb in za odpravo kršitev človekovih pravic na tem področju.

Na kršenje pravic pacientov z duševno motnjo je opozoril varuh človekovih pravic Peter Svetina. Izvor kršenja je zakon o duševnem zdravju iz leta 2008, za katerega je ustavno sodišče izdalo že dve presoji o neustavnosti in naložilo vladi in parlamentu, da ju odpravi. Vendar – tako Svetina – že nekaj zaporednih vlad te naloge ni opravilo.

Naštel je najbolj problematične točke: omejitev prostosti zaradi duševne bolezni, prisilna hospitalizacija brez privolitve pacientov, posebni varovalni ukrepi na zaprtih oddelkih, slabe bivalne razmere v psihiatričnih bolnišnicah, kadrovska podhranjenost.

Čakalne dobe se merijo v letih

Dostopnost služb za pomoč tako otrokom in mladostnikom kot starejšim je slaba, so opozorili psihiatri. Razlog je razmah duševnih motenj, predvsem v času epidemije.

»Razmere se alarmantno slabšajo. V prvem letu se je napotovanje deklet povečalo za sto odstotkov, vse psihiatrične obravnave pa so glede na leto 2019 doživele 250- do 300-odstoten porast, urgentnih pregledov je zdaj dvakrat toliko kot leta 2019,« je navedla psihiatrinja prof. dr. Marija Anderluh z oddelka za otroško in mladostniško psihiatrijo UKC Ljubljana.

Posledica so dolge čakalne dobe. Cilj stroke je omogočiti mladim čimprejšnjo pomoč v lokalnem okolju, podpora duševnemu zdravju v izobraževalnem sistemu, povezava služb, odprava sistema čakalnih dob, ki vzdržuje samega sebe, je naštela dr. Anderluh.

Potrebo po posebnem šolskem predmetu o duševnem zdravju je izpostavil doktor psihologije Robert Masten s Filozofske fakultete v Ljubljani, saj ljudje velikokrat duševne motnje sploh ne prepoznajo. Duševno zdravje posameznika je odraz družbe, ne pa zgolj individualnosti posameznika, je dejal.

Prav tako kot mladi tudi starejši težko pridejo do oskrbe pri duševnih motnjah ali je sploh ne dobijo, je opozorila psihiatrinja prof. dr. Vesna Švab. Čakalne dobe se pri njih merijo v letih, to pa lahko pripelje tudi do težav v telesnem zdravju. »Ljudje z duševnimi motnjami umirajo 20 let prej,« je navedla.

Po besedah dr. Vesne Švab ima Slovenija previsoko stopnjo institucionalne oskrbe ljudi: preveč postelj v psihiatričnih bolnišnicah in preveliko število mest v domovih starejših. Rešitev je v preusmerjanju denarja na primarno raven oskrbe, epidemija covida pa je pokazala, da lahko ljudem v stiski pomagajo tudi različne vrste laične pomoči.

V času epidemije covida-19 so se izjemno povečale tudi potrebe po psihoterapiji. »Porast je tolikšen, da je do kakovostne psihoterapije tudi za plačilo iz žepa nemogoče priti,« je povedala psihoterapevtka Urša Battelino. Porast potreb po psihoterapiji je tolikšen, da je do kakovostne psihoterapije tudi za plačilo iz žepa nemogoče priti, je povedala. Psihoterapijo je treba sistemsko urediti in uvesti visokošolsko izobraževanje za psihoterapevta, ki ga ima zdaj le teološka fakulteta.

Zaveza vlade za skrb za duševno zdravje

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je zagotovil, da je vlada med svoje prioritete uvrstila tudi skrb za duševno zdravje. Med drugim bo pospešil izvajanje resolucije o duševnem zdravju, ki se je doslej prepočasi uresničevala, in dokončno vzpostavil mrežo centrov za duševno zdravje, ki jih predvideva resolucija.

Na ministrstvu bodo v kratkem ustanovili sektor za duševno zdravje in demenco, še ta mesec bo začel z delom svet za duševno zdravje v novi sestavi, novembra se bo sestala medresorska skupina za duševno zdravje.

Ta teden gre v medresorsko obravnavo novela zakona o duševnem zdravju, s čimer bo odpravljena neustavnost zakona. Leta 2023 bo sprejet zakon o psihoterapiji in zakon o psihološki službi, je naštela zaveze ministrstva psihiatrinja dr. Mojca Z. Dernovšek.