DL: Težko sobivanje z Romi - Šentjernejčani se ne počutijo varne

23.12.2023 | 18:30

Tamara Bizjak in Igor Juršič: »Policija do vseh postopa enako.« (Foto: L. M.)

Na občinski seji o varnostni problematiki – Občani se vse bolj bojijo Romov, počutijo se nemočne – Policija od vseh organov najbolj pohvaljena – Župan: Kdo je lahko proti, da bi otroci morali hoditi v šolo? – Romski svetnik sprašuje

Sobivanje z romsko skupnostjo je vse težje. Šentjernejčani se ne počutijo več varne v svoji občini, stanje se slabša, zaupanje v državne organe, da se stvari izboljšajo, se manjša. Kje so rešitve, kako zajeziti vse večje težave z Romi?

To je bila rdeča nit nedavne seje občinskega sveta Občine Šentjernej o varnostni situaciji v občini. Romska problematika je v zadnjih mesecih vse izrazitejša. Kot je bilo slišati od svetnikov, si krajani zvečer ne upajo več sami na sprehod ali v trgovino, otroci doživljajo nadlegovanja in napade na igriščih, tudi pri belem dnevu, incidenti so tudi v šoli, in vse večkrat jih povzročajo mladoletniki, pogosto se sliši streljanje.

»Vlomi so na dnevnem redu, ljudje ne upajo imeti več pogreba ali poroke, ne da bi doma najeli varnostnika. Besni so. Vemo, da policija ni krivec in kljub trudu ne morete narediti čudeža, a nekaj je treba premakniti. Tudi Romi bi morali zadostiti vsaj minimalnim standardom v naši državi,« je dejal svetnik Jurij Krštinc (Lista za celostni razvoj).

Mojca Lampe Kajtna (Lista za šentjernejsko dolino) je povedala, da se je dolgo počutila varno v tem okolju, rada ima raznolikost in vse ljudi, tudi njeni sošolci so bili Romi, a po dogodkih v zadnjem obdobju jo je strah, razmišlja celo o preselitvi: »A to seveda ni rešitev. Nekaj je treba narediti za sobivanje, mogoče kak posvet za občane, kako se zaščititi.« Na to možnost je opozoril tudi svetnik Peter Štemberger (Gibanje Svoboda), ki je predlagal kako delavnico za občane.

Jani Selak (Lista Skupaj za prihodnost) je spraševal, kako lahko Romi naredijo vozniški izpit, ko pa ne obiskujejo šole, ne nazadnje to tudi veliko stane, nekaj tisoč evrov. »Nisem še videl, da bi se kak Rom učil voziti avtomobil,« je dejal.

Aleš Trbanc (SDS) je izpostavil kraje kmetom na njivah pa po domovih, ljudje izgubljajo zaupanje v policijo in škode oz. dejanj sploh ne prijavljajo več.

POLICIJA STORI, KAR LAHKO

Direktor PU Novo mesto Igor Juršič, ki se je skupaj z načelnico Policijske postaje Šentjernej Tamaro Bizjak udeležil občinske seje, je poudaril, da smo pred zakoni vsi enaki in da policija do vseh državljanov postopa enako.

»Moramo pa se zavedati, da vsi živimo v tem času, ne dvajset let nazaj, in vsi se bomo morali na neki način zavarovati. Policija lahko izda plačilni nalog, a vsem ne pomeni enako. Za določene ne pomeni nič,« je dejal Juršič in dodal, da bo policija še naprej obravnavala vsako kaznivo dejanje in se trudila, da ga razišče, zato naj jih ljudje prijavljajo. »A nekaterim tudi kazni ne pomenijo nič,« je dejal Juršič, ki si je kot svoji glavni nalogi na mestu direktorja PU Novo mesto zadal prav reševanje romske in migrantske problematike.

Bizjakova je postregla s statistiko v letošnjem letu v občini Šentjernej, v kateri jih je bilo od 270 kaznivih dejanj največ zoper premoženje. Poudarila je 42-odstotno preiskanost kaznivih dejanj. Veliko je tudi kršitev zoper javni red in mir, opazna je mladoletniška kriminaliteta.

Andrej Mikec (Lista za šentjernejsko dolino) je dejal, da številke sicer nekaj povedo, a ne glede na vse »imamo krajani občutek, da je varnostna situacija v šentjernejski občini veliko slabša, kot je bila, in da stvari uhajajo iz rok. Več bo treba narediti na preventivi in po mojem bi bile dovolj že patrulje«. Juršič je odkrito povedal, da je nemogoče biti prisoten vsepovsod z eno patruljo, je pa PP Šentjernej deležna kadrovske pomoči iz drugih policijskih postaj, nemalokrat policistov s konji, službenih psov, policijski helikopter pogosto preleti romska naselja.

ŽUPAN: UPANJA NI

Svetniki z županom Jožetom Simončičem na čelu so na seji izrazili tudi veliko razočaranje zaradi nesprejetja štirih zakonov, ki jih je za reševanje romske problematike predlagalo 11 občin. Šentjernejčani so zbrali kar 750 podpisov občanov, v vrsti jih je veliko stalo pred UE Novo mesto.

Župan je bil odločen in jasen: »Strah me je, da smo vsi izgubili upanje, da se da kaj narediti. Ljudje nimajo več občutka varnosti in občutka, da bo nekdo nekaj rešil. Izmed vseh organov, ki se ukvarjajo z romsko problematiko, je najboljša gotovo policija. A skoraj vsi organi – še CSD, tožilstvo, sodišča idr. – so se pod pritiskom dojemanja Romov, češ da so manjšina in ogrožena skupina, da so reveži, ki dobivajo socialno podporo in nimajo lastnine itn., popustili in se prilagodili temu razmišljanju. Nihče Romom nič ne more, čeprav zanje ne veljajo pravila in zakoni kot za vse druge. Nismo vsi enaki – ne po plačevanju davkov, ne po plačevanju kazni, ne po obiskovanju šole ali službe. Zame je uganka, zakaj v parlamentu poslanci ne morejo dvigniti rok za preprosto in dokazano koristno zadevo, da morajo otroci hoditi v šolo. Kdo je lahko proti temu in zakaj? Zadaj mora biti nekaj velikega,« je dejal, omeni pa ekonomske interese in povezave.

Simončič je še dejal, da se bodo morali ljudje samoorganizirati, če se stvari kaj ne spremenijo, o čemer se že govori tudi v njihovem koncu. »Jaz jim tega ne bom branil. A ko bo prišlo do tega, bo šla država v franže.«

ROMSKI SVETNIK OPOZARJA

Da občina v resnici nima prave želje reševati romske problematike, pa meni romski svetnik v občini Šentjernej Valentin Brajdič, ki ga na tej seji sicer ni bilo, »saj je bila najavljena le varnostna situacija v občini, ne pa romska problematika«. A se je odzval s kritiko, da na težave tudi Romi opozarjajo že dlje časa, pa se ne zgodi nič.

Kritičen je bil do porabe državnega denarja, ki naj bi ga občina ne porabljala za izboljšanje življenjskih okoliščin Romov, za kar je namenjen, ter do delovanja komisije za Rome. Ta menda sploh ne deluje, čeprav so že večkrat prosili, da se sestanejo. »A vedno so izgovori ali pa na pozive sploh ni odgovora. Zdaj naj bi bil sestanek menda novembra in upamo, da bo končno izpeljan,« pravi Brajdič.

Članek je bil objavljen v novembrski tiskani številki Dolenjskega lista

L. Markelj