V prihodnjih dneh nad naše kraje prihaja nova pošiljka hladnega zraka

Po tem, ko nas je vreme v septembru in na začetku oktobra pogosto razvajalo s soncem in ob popoldnevih tudi s precej visokimi temperaturami, se nam zadnji dnevi kažejo v povsem drugačni podobi. Zračna masa, ki se je nad naše kraje spustila iznad severnega Atlantika, je bila dovolj hladna, da je jesensko idilo v hribih nad okoli 1500 metrov nadmorske višine zamenjala zimska belina. V visokogorju Julijskih Alp je lokalno zapadlo okoli pol metra snega, ki ga je močan veter prenašal v zamete. 

Oktobrsko sneženje v višjih legah seveda ni nič neobičajnega. Ravno nasprotno, v preteklosti smo bili oktobra pogosto deležni še precej večjega padca temperatur in sneženja tudi po nižinah. 

Zadnje tako sneženje smo v večjem delu Slovenije imeli leta 2012, ko smo ob koncu meseca ponekod izmerili celo najvišjo oktobrsko višino snežne odeje. Takrat je po podatkih Arsa v Kočevju zapadlo 21, v Novem mestu 18, v Ljubljani pa dva centimetra snega. Kar dvakrat pa je ponekod snežilo v oktobru pred desetimi leti. Prvič že sedmega in drugič 20. oktobra, ko je na Logaškem in v Bohinju zapadlo okoli 15 centimetrov snega. Lani pa so se prve snežinke med dežne kaplje v višje ležečih alpskih dolinah pomešale že ob koncu septembra. Meja sneženja se je takrat spustila do nadmorske višine okoli 800 metrov.

Zakaj se lahko vreme jeseni tako hitro spremeni?

Glavna vzroka sta dva, in sicer toplo morje ter hladen zrak s severa celine. Visoko na severu se namreč v tem letnem času začenja polarna noč, zato se ti predeli začnejo hitreje ohlajati, medtem ko južneje še vztrajajo visoke temperature.

Z namenom izenačevanja temperaturnih razlik med ekvatorjem in polom se lahko hladen zrak s polarnih predelov spusti daleč proti jugu. To lahko ob stiku z morjem, ki v primerjavi s kopnim dalj časa ohranja visoko temperaturo, povzroči nastanek globokega ciklona in obilnih padavin. Te lahko nad nami vztrajajo tudi dalj časa, zato ravno jeseni pri nas običajno beležimo največje količine dežja.

Najhujši nalivi nas dosežejo, ko se glavnina hladnega zraka usmeri zahodneje od naših krajev. Takrat nad nami pihajo močni južni vetrovi, ki nam iznad toplega morja prinašajo ogromne količine vlage. V primeru, da se hladen zrak spusti tudi nad naše kraje, smo oktobra že lahko deležni sneženja do nižin.

V prihodnjih dneh manj vetra in več sonca

Danes se bo v večjem delu Slovenije nadaljevalo oblačno in vetrovno vreme. Dopoldne bo občasno še rahlo deževalo, popoldne pa bo dež od severozahoda ponehal in proti večeru se bo začelo jasniti. Najvišje dnevne temperature bodo od 10 do 15, na Primorskem do 19 stopinj Celzija.

Sobota bo v večjem delu Slovenije sončna, nekaj oblačnosti bo na nebu vzhodne in osrednje Slovenije. Kljub temu da nas bo v višinah dosegel še nekoliko hladnejši zrak, pa bodo razmere prijaznejše, saj bo veter slabel. 

Nedelja bo na Primorskem, Notranjskem in Gorenjskem precej jasna. Drugod bo oblačnosti nekoliko več, vendar bo ostalo večinoma suho. Le na skrajnem vzhodu bo popoldne lahko padlo nekaj kapelj dežja, nad okoli 1000 metrov nadmorske višine bo lahko priplesala tudi kakšna snežinka. 

Za začetek prihodnjega tedna kaže na večinoma sončno vreme z jutranjimi temperaturami blizu ničle in dnevnimi od 10 do 15 stopinj Celzija. Bolj oblačno bo spet sredi tedna, ko se bo nad naše kraje spustila nova zaloga hladnega zraka. Takrat se bo meja sneženja ob manjših krajevnih padavinah lahko spustila tudi pod 1000 metrov nadmorske višine.