Slovenija

Študenti in dijaki za delo v kliničnih okoljih ne dobijo plačila, ponekod niti malice

Ljubljana/Jesenice, 20. 11. 2021 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
Avtor
Maja Korošec
Komentarji
234

Študenti in dijaki za delo, ki ga opravijo kot del obvezne klinične prakse oziroma usposabljanja z delom, pri delodajalcih ne dobijo plačila oziroma nagrade, pri mnogih jim ne povrnejo stroškov prevoza. V nekaterih ustanovah jim ne zagotovijo niti malice. In to kljub temu, da zakon določa višino plačila za obvezno prakso. Ta pa očitno ne velja za zdravstvo in socialno varstvo, saj to področje ureja Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Poleg tega je Slovenija edina država v EU, v kateri visokošolski zavodi zdravstvenim plačujejo mentorstvo.

Višino plačila za obvezno opravljanje prakse določa zakon za uravnoteženje javnih financ. Mesečna nagrada za celotno mesečno obveznost za dijake znaša 86 evrov, za študente pa 172 evrov. Regres za prehrano in povračilo stroškov pa zakon za praktikante obravnava enako kot za zaposlene. A kot bomo videli, študenti in dijaki zdravstvene nege nagrad nikoli ne vidijo, vsaj takrat ne, ko se v kliničnih okoljih usposabljajo z delom. Če delajo prek študentskega servisa, plačilo dobijo.

Študenti in dijaki zdravstvene nege plačila oziroma nagrade za delo običajno ne dobijo, vsaj takrat ne, ko se v kliničnih okoljih usposabljajo z delom. V nekaterih zdravstvenih ustanovah jim ne ponudijo niti malice.
Študenti in dijaki zdravstvene nege plačila oziroma nagrade za delo običajno ne dobijo, vsaj takrat ne, ko se v kliničnih okoljih usposabljajo z delom. V nekaterih zdravstvenih ustanovah jim ne ponudijo niti malice. FOTO: Dreamstime

Kot so nam razložili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) na neizplačevanje nagrad (pojasnili so samo za dijake) vpliva Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Ta določa, da srednje poklicno in strokovno izobraževanje izvajajo šole skupaj z delodajalci in opredeljuje tudi pravico dijaka na praktičnem usposabljanju z delom do nagrade v skladu s panožno kolektivno pogodbo za ustrezno dejavnost oziroma drugimi predpisi. Za področje zdravstva in socialnega varstva to področje ureja Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. 
 

Ko smo preverili, kaj pravi ta kolektivna pogodba, smo ugotovili, da tako za dijake kot študente iz zdravstvenega in socialno-varstvenega področja ne določa nagrade. Imajo pa mladi po tej pogodbi pravico do prehrane med delom in povračila za prevoz na delo. 

Na to težavo šolniki opominjajo odgovorne institucije že dlje časa. Čeprav šole spodbujajo svoje dijake in študente, da pomagajo in delajo v zdravstvenih ustanovah tudi prostovoljno, pa se jim ne zdi prav, da morajo njihovi bodoči zdravstveni delavci delati 'zastonj', če želijo opraviti obvezno usposabljanje z delom, ki je pogoj, da šolanje dokončajo.

Pripravljenost in zavezanost k prostovoljnemu delu so mladi izkazali, ko je minister za zdravje Janez Poklukar prejšnji teden spodbudil srednje šole in fakultete za zdravstveno nego, naj svoje dijake in študente napotijo v bolnišnice, kjer bodo pomagali. Bolnišnice se namreč zaradi koronske krize spopadajo s hudim pomanjkanjem in izčrpanostjo kadra. Tako fakultete kot srednje šole so nemudoma reagirale in prostovoljno priskočile na pomoč. 

Problem ni prostovoljno delo, ampak obvezno brezplačno delo

Tudi na srednjih šolah in fakulteti, s katerimi smo stopili v kontakt, je bil odgovor podoben: mladim smo nemudoma omogočili, da podprejo bolnišnice. Šolski zavodi razumejo, da je bil poziv ministra apel za prostovoljno delo, od katerega pridobijo tudi dijaki in študent. Šolske ustanove in 'mladi zdravstveniki' v tem primeru tudi niso pričakovali, da bodo dobili plačilo za svojo pomoč. Problem torej ni prostovoljno delo, ampak praktično usposabljanje z delom, ki je, kot kaže, razumljeno kot obvezno brezplačno delo.

Dijaki in študenti po novem za pomoč prejeli dnevni dodatek 25 evrov

Je pa minister za finance Andrej Šircelj ravno včeraj na vladni novinarski konferenci, kjer so predstavili novi interventni zakon PKP 10, napovedal, da bodo dijaki in študenti, ki so sprejeli delo in pomagajo v zdravstvenih ustanovah zaradi koronske krize, dobili poseben, dnevni dodatek v višini 25 evrov. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Zato, da si lažje predstavljamo, v katerih primerih se šole zavzemajo za plačano delo, nam je ravnateljica Srednje zdravstvene šole Ljubljana Silva Kastelic pojasnila, da ločimo med praktičnim izobraževanjem in praktičnim usposabljanjem: "Izobraževanje pomeni, da gredo dijaki v zdravstveno ustanovo z našim mentorjem. V tem primeru ne pričakujemo, da bodo dobili plačilo niti malice. Usposabljanje je druga oblika, ko dijake pošljemo v klinično okolje in so sami pri delodajalcu ter je on izvajalec dela pouka." Takrat bi bilo prav, da nagrado dobijo, meni Kasteličeva. 

Praksa dijakov in študentov v kliničnih okoljih je nenadomestljivi del pridobivanja strokovnega znanja.
Praksa dijakov in študentov v kliničnih okoljih je nenadomestljivi del pridobivanja strokovnega znanja. FOTO: Dreamstime

Dijaki brez plačila in malice tudi pol leta

Zaveda se, da je to rak rana našega sistema. "Nekateri domovi za ostarele dijakom, ki so na praktičnem usposabljanju, malico dajo. Ni pa enotnega pravila, nekje jo dobijo, nekje pa ne," je dejala. Nato pa opozorila, da se dijaki, ki se izobražujejo za poklic bolničar-negovalec, usposabljajo z delom skoraj pol leta, kar pomeni, da pol leta delajo brez plačila: "Tam bi pričakovali, da jim bo delodajalec dal nagrado in jim povrnil potne stroške ali vsaj malico, kot je predpisano v zakonodaji. Kajti dati malico človeku, ki dela, in za katerega si odgovoren, je dostojno."

Na njihovi šoli praktično usposabljanje pri delodajalcu sicer poteka skozi celo leto, tako da jih zaradi poziva ministra ni bilo treba prerazporejati. Dijaki tretjih in četrtih letnikov so začeli že septembra. "Glede na dopis ministra in na vso situacijo, smo se odzvali tako, da smo dijake dodatno povabili, da v svojem prostem času, poleg rednega pouka, gredo pomagat bodisi v svoje okolje bodisi prek šole." je pojasnila.

Prostovoljstvo je namreč del kulture in delovanja njihove šole. "Želijo si ga tudi dijaki," je poudarila. To se je izkazalo po dopisu ministra. Ravnateljica je poslala poziv vsem dijakom, tudi nižjim letnikom. "Dijaki so odprti in dovzetni ter razumejo stisko. Gredo pomagat. Tudi sama sem jim rekla, da zdaj, v tem trenutku ni čas za sodbe – ali je kriv sistem ali so krivi vsi, zakaj je prišlo do take situacije ... " je izrazila mnenje.

'Zdravstvenega kadra primanjkuje, ustanove pa ne spregledajo, da bi ga lahko z nagradami pridobile'

Kasteličeva je izpostavila, da se vsako leto znova spopadajo s problematiko neplačevanja. Na šolo pritiskajo tako starši kot dijaki. Ne zdi se jim pošteno, da njihovi vrstniki, ki prakso opravljajo v denimo gospodarskem sektorju, dobijo nagrado, malico in potne stroške, oni, v javnem, zdravstvenem sektorju, pa nič. Zdi se ji škoda, da v času, ko primanjkuje zdravstvenih delavcev, medicinskih sester, tehnikov in bolničarjev-negovalcev, ustanove ne spregledajo, da bi z nagradami oziroma plačili pridobili nove sodelavce in jih ne bi bilo treba iskati v tujini. "Tukaj so, pri njih so. Mladi so pripravljeni delati, se izobraževati, a treba jim je iti na sproti," je dejala. Ob tem je dodala, da na drugi strani razume tudi delodajalce, saj k njim ne prihajajo zgolj dijaki, ampak tudi veliko študentov in je zato težko: "Delodajalci bi morali poskrbeti za vir financiranja oziroma ,bi bilo to treba urediti sistemsko."

Smo edina država v EU, v kateri visokošolski zavodi zdravstvenim zavodom plačujejo mentorstvo.
Smo edina država v EU, v kateri visokošolski zavodi zdravstvenim zavodom plačujejo mentorstvo. FOTO: Shutterstock

'Problem (ne)plačevanja praktičnega usposabljanja z delom v programu zdravstvena nega je pereč in ga je treba čim prej rešiti'

Podobno se je do problema opredelila ravnateljica Srednje šole Jesenice Monika Lotrič. Tudi njihovi dijaki zdravstvene nege ne dobivajo nagrad za praktično usposabljanje z delom. "Problem (ne)plačevanja praktičnega usposabljanja z delom v programu zdravstvena nega je pereč in ga je potrebno čim prej rešiti na sistemski ravni na ministrstvu za zdravje in ministrstvu za izobraževanje," je dejala.

Na poziv ministra za zdravje je sicer tudi njihova šola reagirala hitro. Najprej so pomoč ponudili jeseniški bolnišnici, kjer tretji in četrti letniki že običajno opravljajo obvezni praktični pouk. "Že ta teden smo na štiritedensko praktično usposabljanje z delom napotili en razred tretjega letnika, po štirih tednih jim bo sledil še drugi razred. Dijaki bodo tako pomagali v Splošni bolnišnici Jesenice, v Porodnišnici Kranj, na Kliniki Golnik in v šestih domovih starejših občanov na Gorenjskem," je pojasnila.

MIZŠ išče rešitve, prav tako na UKC Ljubljana

Predstavniki MIZŠ so potrdili, da se zavedajo problematike plačevanja stroškov učnih baz in jo medresorsko preučuje ter iščejo rešitev. "Zavedamo se, da imajo delodajalci s praktičnim usposabljanjem dijakov z delom strošek, vendar pa menimo, da delodajalec z ustrezno organiziranostjo praktičnega usposabljanja dijaka z delom lahko zagotovi, da prispevek dijaka v delovnem procesu preseže dejanske vrednosti izplačane nagrade, nadomestil za prevoz na delo in prehrano med delom ter drugih stroškov," so se opredelili. 

Na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana so nam potrdili, da študentov in dijakov, ki pri njih opravljajo redno študijsko prakso, praviloma ne plačujejo, a si prizadevajo, da bi se to spremenilo. "Z izobraževalnimi ustanovami se že dogovarjamo o novem načinu plačila nagrad. Delo prek študentskega servisa pa je seveda urejeno in se redno plačuje," so zgotovili.

V tujini tovrstnih praks ni

Dekanja Sanela Pivač s Fakultete za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah je potrdila, da tudi njihovi študenti med kliničnim usposabljanjem ne dobijo malice, razen pri nekaterih posameznikih. "Menimo, da so to osnovni pogoji, ki bi morali biti urejeni na sistemski ravni," je poudarila.

Pojasnila je, da ostale države EU drugače pristopajo k izobraževanju. Študente zdravstvene nege motivirajo s tem, da jim izplačujejo vsaj simbolične nagrade za opravljeno prakso ter pokrijejo stroške prehrane in prevoza. "Pri nas si študenti stroške prehrane in prevoza krijejo sami. S tem se ne strinjamo in menimo, da bi morali to študentom med opravljanjem prakse zagotoviti delodajalci oziroma učne baze. Podobno, kot je to organizirano za dijake in študente na praksi izven zdravstva. Na to problematiko smo pristojne že opozorili," je povedala.

Na poziv ministra so reagirali tudi študenti Fakultete za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Pomagajo v Splošni bolnišnici Jesenice, v URI Soča, domovi starejših občanov in drugje.
Na poziv ministra so reagirali tudi študenti Fakultete za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah. Pomagajo v Splošni bolnišnici Jesenice, v URI Soča, domovi starejših občanov in drugje. FOTO: Bobo

'Smo edina država v EU, v kateri visokošolski zavodi zdravstvenim zavodom plačujejo mentorstvo'

Pivačeva je opozorila, da se problem ne konča pri neplačevanju študentov. Hkrati smo edina država v EU, v kateri visokošolski zavodi zdravstvenim zavodom plačujejo mentorstvo za študente na praksi, je izpostavila: "Stroški kliničnega usposabljanja so izjemno visoki, na kar smo že večkrat opozorili obe pristojni ministrstvi (za zdravje in izobraževanje). Tudi tu bi bilo treba slediti praksi iz drugih držav EU. Dejstvo je namreč, da imajo danes naši diplomanti veliko priložnosti, da si izberejo delodajalca, pri katerem želijo delati. Zagotovo bodo raje izbrali tistega, kjer so se že kot študenti na kliničnem usposabljanju dobro počutili ter bili bolje sprejeti in vključeni v ekipo," je prepričana Pivačeva.

Za piko na i nekateri zdravstveni zavodi oziroma učne baze želijo računati poleg stroškov mentorstva posebej še stroške za porabo osebne varovalne opreme za študente, je povedala Pivačeva: "Kar se nam je to zdelo nesprejemljivo, smo problematiko predstavili obema prisojnima ministrstvoma, ki sta se na naše opozorilo tudi pozitivno odzvala. Upamo, da bo osebna varovalna oprema, tudi v času, ko ne bo izrednih razmer, tako kot za vse zdravstvene delavce vedno brezplačna – tudi za študente v kliničnem okolju, torej ne samo v času izrednih razmer." 

MIZŠ: Zagotavljamo brezplačno usposabljanje mentorjev dijakov pri delodajalcih

Na MIZŠ smo vprašali, kaj konkretno naredijo, da bi bila obvezna praksa bolj spodbudno naravnana? Odgovorili so nam, da z različnimi ukrepi, sofinanciranimi s sredstvi Evropskega socialnega sklada, vse od leta 2008 dalje spodbujajo delodajalce (tudi delodajalce s področja zdravstva in socialnega varstva) k sodelovanju v izobraževalnem procesu in osveščajo delodajalce o pomenu kakovostnega praktičnega usposabljanja z delom. "Med drugim zagotavljamo brezplačno usposabljanje mentorjev dijakov pri delodajalcih," so izpostavili ob tem pa dodali, da delodajalce spodbujajo preko vsakoletnih javnih razpisov. "Za vsakega dijaka srednjega poklicnega izobraževanja, ki ga je delodajalec praktično usposabljal z delom v obsegu kot je predviden z izobraževalnim programom, prejme delodajalec enkratno spodbudo 1.186 evrov."

A to so spodbude za delodajalce, kaj pa spodbude za študente in dijake? Ob tem še enkrat omenimo: Slovenija se spopada s kroničnim pomanjkanjem kadra zdravstvene nege.

'Na ministrstvu za zdravje bomo aktivno pristopili k skupnemu reševanju teh izzivov, takoj ko se situacija v povezavi s covidom-19 nekoliko umiri'

In kako se problema lotevajo na ministrstvu za zdravje? Kot so nam pojasnili, so zaprosili izobraževalne zavode, ki izobražujejo za poklice v zdravstvu, da dijakom zadnjih letnikov in študentom omogočijo opravljanje kliničnega usposabljanja v covidnem obdobju: "Pri tem gre za omogočanje dijakom in študentom, da pridobijo neprecenljive delovne izkušnje kot del obveznega kliničnega usposabljanja s podporo kliničnih mentorjev, hkrati pa bo prav zaradi vključevanja študentom zagotovljena dodatna, v tem okoliščinah nujno potrebna, zdravstvena obravnava pacientov."

Ker želijo zagotoviti kakovostno klinično usposabljanje tako na področjih zdravstvene nege kot babištva, farmacije, medicine in dentalne medicine, imajo na zalogi, kot pravijo, kar nekaj izzivov.  Med njimi je načrt za bolj učinkovito finančno shemo. "Tako iz vidika študentov, izobraževalnih zavodov, kot za izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki imajo status učnega zavoda, ter mentorje," so zagotovili. Ob tem so zagotovili, da bodo aktivno pristopili k skupnemu reševanju teh izzivov, takoj ko se situacija v povezavi s covidom-19 nekoliko umiri.

 Na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije pa tematike niso želeli komentirati, češ da je to stvar šolskega področja.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (234)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

resort
21. 11. 2021 12.37
+0
Kje je Tonin, s svojimi milioni za avion, lahko bi to razdelili med prostovoljce, ki "rešujejo" življenja / neumnim/, ki se nočejo cepiti. Še boljše bi bilo, da jim to zaračunajo.
Milan Oni?
20. 11. 2021 20.47
+2
Še ena laž, dobili bodo plačano je sprejela vlada! Ste "Spregledali"???
main
20. 11. 2021 18.12
+4
Za 5 ur mentorstva, kliničnih vaj, študentom Zdravstvene fakultete dobim 1,2€ neto izplačila. V rectum si jih vtaknite.
medus
20. 11. 2021 17.47
+4
Za enako delo bi morali biti enako plačani redno zaposleni, dijaki, študenti, ....
reakcionar
20. 11. 2021 17.45
+8
Za 100 klepnikov se najde, za vojaška transportna letala se najde, za dodatke za to in ono se najde.....................za en sednvič za študenta ki dela poln delovni čas...............pa ni!
MladInPerspektiven
20. 11. 2021 18.28
+2
Ja tako je in bo tako tudi z naslednjo vlado
geny42
20. 11. 2021 17.36
-6
Ja, seveda, še plačajte jih. 1. na srednjo zdravstveno šolo se voiseujejo v večini najbolj leni in butasti, ker vedo, da to šolo naredi vsak! Včasih je bilo potrebno narediti sprejemne izpite, danes je dober vsak, ki gre mimo! 2. Mentorji imajo v večini več dela z njimi, kot s pacienti, saj nimajo volje delati niti jih ne zanima ta poklic. Razlog beri pod 1., 3. Glede na plačilo 0,13€ mentorju na uro, bi vi to lenobo še finančno podpirali!?! Vam je kompas odletel, ne samo ponorel!!! 4. Studentje FZV ce niso samoplačniki, so itak že v prvem letniku odločeni da grejo takoj potem na magistrski studij in bojo brez delovnega sneva delovne dobe vodje na oddelkih! Ja pa ne mislite da jih razne Skele Savič ne pumpajo s takšnimi traparijami. Ma koga boste placevali za skrivanje in nezainteresiranost??? Je…a vas permisivna vzgoja!!!
yomo31
20. 11. 2021 17.32
+6
Itak da ne, če gre pa dnar cerkvi pa za avione. Loh prbijate kokr hočte o tem koronavirusu me ne gane, dokler se zdravstva, ki je ključno za spopad s tem ne boste financiral pa zrihtal je zame to en velik nateg!
Marko Markovi?
20. 11. 2021 17.16
+5
Banda pokvarjena.
MladInPerspektiven
20. 11. 2021 17.12
-5
Ja madonca, kaj sedaj bi pa vsak hotel biti plačan ... eee ni penezov za razmetavanje. Denar je za bolj pomembne zadeve ne pa za vsako reč, katero se kdo spomne
yomo31
20. 11. 2021 17.34
+2
Dokler se sam ne boš prostovolno in non-profit javu za taka dela ne pametuj
MladInPerspektiven
20. 11. 2021 17.34
snupy1
20. 11. 2021 17.40
+3
@KrEnTu A ti pa zastonj u službo hodiš? Pa še plačaš da lahko delaš?
MladInPerspektiven
20. 11. 2021 17.52
+3
@snupy1 to je bilo malo parodije na dogajanje naše vlade
Nebodijetreba
20. 11. 2021 16.33
+6
Ne vem, kako danes poteka pripravništvo v šolah, pred nekaj leti se je pod tem imenom vršilo sramotno izkoriščanje mladih. Cca 9 mesecev so brez plačila in brez nadomestila za malico delali na šolah. Veliko ravnateljev jih je dobesedno izkoriščalo za nadomeščanja, spremstva, razne dejavnosti ... Nekateri so jim dali vsaj malico, poznam pa primer, ko so učiteljici odtegnili od plače za malico njene hčere, ki je na isti šoli opravljala pripravništvo. Tako so si pripravništvo lahko "privoščili" le tisti diplomanti PF, ki jim je to dopuščalo finančno stanje njihovih staršev.
mungus
20. 11. 2021 16.23
+9
ja itak....zastonj je treba delati....da si lahko dohtarji filajo žepe.....dela se za nagrado...in kako se naj od teh mladih zahteva da delajo za 0 ...no...da si pridobijo delovne navade...hm... na tak način TEŽKO !!!
lojze3
20. 11. 2021 16.21
+5
To je sigurno proti ustavno
bossanoga
20. 11. 2021 16.20
+5
Rezime vsega je, da tako vlada, kot šole in medicinske (zdravstvene) ustanove vzgajajo novodobne SUŽNJE.
Mateja88
20. 11. 2021 15.56
+7
Pingu, sendviče pa bi le lahko dobili.
MladInPerspektiven
20. 11. 2021 17.13
-3
N e topla voda po možnosti okužena z legionelo.
yanay
20. 11. 2021 15.37
+6
Praksa na delovnem mestu, je učenje delovnega procesa, na realnem delovnem mestu. Kljub temu, da se dijak ali študent na takem mestu uči in se usposablja, pa vseeno opravlja konkretno delo. Zato bi bilo smiselno, da imajo podjetja in druge ustanove, narejen sistem za plačevanje tistih, ki potrebujejo prakso za svoje usposabljanje. Pred skoraj 50. leti, sem moral kot dijak, opravljati prakso v nekem večjem podjetju. Enomesečno prakso sem dobil plačano in s tem plačilom sem bil povsem zadovoljen. Je pa res, da so kasneje, marsikje plačevanje prakse povsem opustili.
rizzota
20. 11. 2021 14.58
-8
Važn, da je za penzioniste v tej vladi vedno denar…kakšno naključje…
MladInPerspektiven
20. 11. 2021 17.14
+3
No no pusti penzioniste, verjami večji del res potrebuje denar. Sej ga trosimo na veliko za neumnosti.
202021
20. 11. 2021 14.49
+4
zakaj že plačilo hehe raje gre za dodatke lenuhom od dr. kateri se šemplajo in so na drugem kraju kot v bolnici ali pa doma heheeh
Pobrita srnica
20. 11. 2021 14.23
-6
No ne vem, prides zadnji, brez znanja, z namenom ucenja v sklopu sole, ki ti jo sicer ni potrebno placati, ni pa zaston in pricakujes, da tvojo visokost pospremijo z rdeco preprogo in fanfarami ter placilom. Zakaj ze 😵‍💫 Dejte no, kaksno placilo? Nekaj je studentsko delo, nekaj pa obvezne prakse itd.
amigp
20. 11. 2021 14.29
+8
Ne bluzi. Vsi praktikantje so plačani semo v zdravstvu ni centov zanje. Največkrat jih porinejo dobesedno v drek, sploh v domivih. Če bi mi plačali samo 1e na uro, bi samo tekom študija zaslužil cca. 2500e
Pobrita srnica
20. 11. 2021 17.03
+2
Ne bluzi ti, pojma nimas. Kdo je placan? Ja se najvec v zdravstvu 😁, ampak nikol dost a ne 😄
slovenc59
20. 11. 2021 14.07
+8
Za korona rekorderja se je pa našlo 200 jurjev bruto, ! Kak vzgled ste mladim.....noben, pokvarjenci grabežljivi !!
ŠKIS
20. 11. 2021 14.54
+0
ja pa da se šminkari po tv ne dela pa tako nic
Covid 19
20. 11. 2021 13.59
+3
Sistem banana republik je povsod enak,ne ve se kdo pije in kdo plača,.birokracija je povsem zadovoljna sama s sabo,za urejanje anomalij na ministrstvih pa ni interesa,razen za dodatke, dnevnice in pripravljenost..