Koalicija te dni ne deluje prav posebej trdno. Že v sredo se je v medijih razširila vest, da namerava vlada kupiti nove oklepnike za Slovensko vojsko, kar mora biti za stranko Levica, ki je utemeljena na svojih protinatovskih stališčih, hudo sporno. Včeraj pa smo iz ust poslanca Levice Mihe Kordiša poslušali hude obtožbe na račun koalicijskih kolegov. Poslanec Levice je na seji državnega zbora glede zakona povedal, da so ga pričakovali kot prvo veliko dejanje vlade – ampak sedaj se prej kot veliko dejanje izkazuje kot velik problem. Bo to zakon, ki bo razklal koalicijo?
Prepir med koalicijskimi partnerji se je začel že na včerajšnjem Odboru za zdravstvo, kjer smo spremljali vročo razpravo med poslancem Kordišem in kolegom iz Gibanja Svoboda Miroslavom Gregoričem. Očitno neusklajeni zakon je sicer dobil zeleno luč odbora za zdravstvo, čeprav so v koalicijski partnerici Levici prepričani, da ne predstavlja nič manj kot kršitev koalicijske pogodbe.
Po mnenju koordinatorja Levice Luke Mesca je neusklajen 17. člen Zakona, ki govori o izvajanju zdravstvenih storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti. Stališče Levice je, da morajo biti na prvem mestu javni zdravstveni zavodi, ki so hrbtenica zdravstvenega sistema, za njimi koncesionarji in šele nato zasebniki. Predlog po njegovih navedbah te kaskade ne upošteva v celoti, ampak izenačuje javne zavode in koncesionarje. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa je včeraj na začetku seje poudaril, da se z ukrepi za zmanjšanje čakalnih dob in povečanje dostopnosti osebnih zdravnikov zelo mudi. “Zato v predlogu zakona ni nekaterih sistemskih sprememb, ki jih pričakujejo deležniki in strokovna javnost,” je pojasnil.
So koalicijski partnerji preveč “kapitalistični” za Levico?
❗️🗣️Poglejte si koalicijska usklajevanja v javnosti #Kordiš #Gregorič. In težave v zakonu #zdravstvo, ki je nastal pod taktirko #GibanjeSvoboda. To bo še zanimivo…👀🧐 pic.twitter.com/ZgACo8jKyx
— Poslanska skupina SDS (@PS_SDS) July 14, 2022
Številni pomisleki
Glede interventnega zakona imajo pomisleke tudi nekateri drugi – med njimi ZZZS in pravna služba DZ. Po poročanju Siola na ZZZS opozarjajo, da trenutne parcialne rešitve v zdravstvo ne bodo prinesle večje stabilnosti. Na kar nekaj lukenj v predlaganem zakonu so opozorili tudi pravniki v DZ, poleg tega pa so izpostavili tudi zahtevo koalicije o nedopustnosti razpisa referenduma – skupaj s predlogom zakona je namreč vlada v DZ poslala tudi predlog sklepa, po katerem bi bil razpis zakonodajnega referenduma o tem zakonu nedopusten. Po oceni pravne služba DZ pa zakon vsebuje vsebine, ki niso interventne, zato omenjena zahteva ni na mestu. Celotno mnenje je dostopno tukaj. Mnogo opozoril je v svojem mnenju navedla tudi Zdravniška zbornica – vendar pa se slednja ne strinja z Levico in si želi še v večji meri izenačiti položaj javnih zavodov in koncesionarjev pri skrajševanju čakalnih dob.
Kritični tudi v Lekarniški zbornici Slovenije
Tudi predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič je na današnjo obravnavo predloga zakona o ukrepih za zagotovitev stabilnega delovanja zdravstvenega sistema izrazila opozorilo s štirimi opombami: “V Lekarniški zbornici Slovenije smo kritični do sprejema predloga zakona o ukrepih za zagotovitev stabilnega delovanja zdravstvenega sistema, saj nikjer ne vključuje lekarniške dejavnosti, ki se sooča s pomanjkanjem kadra in z vedno večjim pomanjkanjem zdravil. Menimo, da bi morali tudi ti dve tematiki obvezno vključiti v interventni zakon,” je poudarila in v nadaljevanju opozorila, da so se od sredine pandemije covida-19 lekarne na vseh nivojih pričele soočati s pomanjkanjem nekaterih zdravil. “Zaradi določil zakona o javnem naročanju bomo problematiko pomanjkanja zdravil reševali veliko težje kot druge evropske države, saj nekaterih zdravil zaradi primerljivih cen ni mogoče dobavljati,” je pojasnila.
Benčičeva je še predlagala, da na primarnem nivoju v konsenzu urejajo kompetence zdravstvenih delavcev, tudi lekarniških farmacevtov. V nekaterih evropskih državah na primer lekarniški farmacevti podaljšujejo veljavnost receptov za kronične terapije, kar se je izkazalo za učinkovito prakso. “Naš predlog je tudi, da bi lahko sezonsko cepljenje izvajali tudi magistri farmacije v lekarnah. Kljub kadrovski stiski bi se lahko za namene sezonskega cepljenja organizirali tudi v lekarnah. To prakso že uporablja 12 držav EU in se je izkazala za učinkovito,” je še izpostavila predsednica Lekarniške zbornice.
“Zdravniška zbornica ne nasprotuje zakonu v celoti, imamo pa kar nekaj pripomb na posamezne dele zakona,” pa je v večerni oddaji na Planet TV dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Opozorila je tudi, da bo treba skrbno spremljati razmere, povezane z boleznijo covid-19, in upoštevanje ukrepov, ki so prepoznani kot učinkoviti. “Zakon naj bi skrajšal čakalne vrste. Skrbi nas, da se bo vsa intenzivnost dela prenesla v skrajševanje čakalnih dob in da bo velik osip zdravstvenih delavcev pri tistih obravnavah, ki pa so zelo življenjsko pomembne,” je komentirala Beovićeva.
Sara Kovač