Veleposlaniki članic EU so v sredo dosegli dogovor o ključnem delu reforme evropske migracijske politike oziroma krizni uredbi.
"Ne sprejemamo ga. Ustvarja vse večji problem, pomeni, da bomo povabili še več sto ladij, polnih nezakonitih priseljencev. Na Poljskem nočemo še ene Lampeduse," pa je glede pakta o azilu in migracijah dejal poljski premier Mateusz Morawiecki.
"Postaviti je treba zelo jasno vprašanje: zakaj bi se morali ukloniti diktatu Bruslja in Berlina," je pred petkovim vrhom EU-ja v Granadi dejal Morawiecki. "V Granado grem z odločnim vetom" proti aktu, je dejal v skupni izjavi s predsednikom Andrzejem Dudo.
Premier in predsednik Poljske sta v skupni izjavi na televiziji Poljake pozvala, naj se prihodnjo nedeljo udeležijo referenduma o vprašanju migrantov z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, ki bo potekal skupaj s parlamentarnimi volitvami.
Volivci se bodo na referendumu opredeljevali do vprašanja, ali "podpirate sprejem več tisoč nezakonitih priseljencev z Bližnjega vzhoda in Afrike v okviru mehanizma obveznega sprejema, ki ga vsiljuje evropska birokracija".
Izid referenduma sicer ne bo vplival na odločitev glede kompromisa na ravni EU-ja.
Obvezna solidarnost med državami članicami
Krizna uredba, o kateri so dogovor sklenili veleposlaniki članic EU, je namenjena organizaciji odziva v primeru množičnega prihoda migrantov v državo članico EU, kot je bilo v času begunske krize v letih 2015 in 2016. Med drugim predvideva obvezno solidarnost med državami članicami v obliki premestitve prosilcev za azil ali finančnega prispevka.
Pri glasovanju o dogovoru so se vzdržale Avstrija, Slovaška in Češka, poleg Poljske pa mu je nasprotovala tudi Madžarska.
Poljsko, ki jo vodi vlada, ki velja za glasno nasprotnico migrantov, sicer v zadnjih tednih pretresa korupcijska afera glede izdajanja delovnih vizumov. Od leta 2021 naj bi poljski konzulati v zameno za vrtoglave zneske izdali več tisoč vizumov. Migranti iz Azije in Afrike so na podlagi poljskega vizuma nato lahko potovali tudi v druge države schengenskega prostora.
Evropska agencija za azil osebje prerazporeja na jug Italije
Agencija EU za azil (EUAA) bo medtem okrepila operativno podporo v južni Italiji, ki je pod velikim pritiskom zaradi povečanja števila migrantov. Kot so danes sporočili pri agenciji, bodo okrepili podporne skupine za azil z dodatnim osebjem, med drugim na italijanskem otoku Lampedusa in na Siciliji.
Obsežna prerazporeditev osebja v podporo nacionalnim oblastem na jugu Italije je odziv na naraščajoče prihode migrantov z neurejenim statusom in je hkrati del takojšnjega izvajanja akcijskega načrta v desetih točkah, ki ga je med obiskom Lampeduse sredi prejšnjega meseca napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Izvršna direktorica EUAA Nina Gregori je med obiskom Lampeduse napovedala, da so že začeli krepiti podporne skupine EUAA za azil v južni Italiji, vključno s strokovnjaki za informacije in drugim osebjem. To zajema napotitev 16 predstavnikov na Lampeduso, kar predstavlja več kot podvojitev števila osebja EUAA na otoku na 31. Preostali bodo okrepili podporne enote v pristaniščih na Siciliji in v Kalabriji, so navedli pri agenciji, ki ima sedež v Valletti na Malti.
Po vsej Italiji je trenutno nameščenih več kot 330 članov osebja EUAA, ki pomagajo nacionalnim oblastem pri registraciji, zagotavljanju informacij, azilnih postopkih, premestitvah ljudi in sprejemnih zmogljivostih.
