V nadaljevanju preberite:
Francoski antropolog in esejist Georges Bataille se je veliko ukvarjal s predzgodovinskimi, paleolitskimi jamskimi poslikavami, še zlasti so njegovo pozornost pritegnile živalske poslikave, ki jih je največ. Začudilo ga je, da so med drugim živali upodabljali tudi v zelo oddaljenih in najglobljih jamah, ki so jih le stežka naslikali. Komu so bile pravzaprav namenjene, saj jih nihče ni mogel videti? Na poslikavah, ki so jih odkrili na stenah znamenite jame v Lascauxu, so upodobljene velike živali ter majhen človek, ki nosi živalsko masko. Celo mrtvi človek ob umirajočem bizonu ima ptičjo glavo. Človek je vedno metamorfoza.
Bataille je prepričan, da so te poslikave v globinah najsvetejšega svetega v jami v Lascauxu pravzaprav merilo takratnega sveta, da prikazujejo najpomembnejše eksistence v takratnem vesolju. V knjigi Zgodovina živali (Maska, prevedla Aleksandra Rekar) mlada filozofinja Oksana Timofejeva (kolega Aljaž Vrabec ima v tej številki Sobotne priloge z njo res dober intervju o Rusiji, vojni, Putinu in tudi o živalih) piše o tem, da kult živali izhaja predvsem iz dokaza o njeni prvobitni superiornosti nad ljudmi, in tako kot Bataille ugotavlja, da so bile živali prvi bogovi in da so jamske poslikave pravzaprav neandertalčeve ikone.
