Ustavno sodišče Republike Slovenije je danes izvolilo podpredsednika sodišča. To je postal sodnik Rok Čeferin, brat bolj znanega predsednika UEFE Aleksandra Čeferina, ki je proti sodniku Marku Šorliju zmagal z izidom glasov 6:3. Vodstvo sodišča je torej sedaj, ko so kritike na račun Ustavnega sodišča RS hujše in resnejše kot kdaj koli prej, institucija pa se je znašla v krizi in na najnižji točki zaupanja tako laične kot strokovne javnosti, v rokah dvojice Accetto-Čeferin.
Ustavno sodišče je na upravni seji, 8. novembra, za naslednjega predsednika ustavnega sodišča izvolilo Mateja Accetta, ki bo položaj prevzel 19. decembra. Znano je, da je aktualna večina sodnikov za predsednika izbrala že vnaprej dogovorjenega kandidata, zato se je sodnik ddr. Klemen Jaklič odločil, da v znak protesta obstruira glasovanje. Accetto je namreč po besedah Jakliča vselej in brez izjeme potiskal ravno v smer, ki je predmet omenjenih kritik in ne oziraje se na omenjene kritike. Takšno vodstvo bo po prepričanju Jakliča že porušeno zaupanje javnosti v institucijo in njeno neodvisnost še dodatno poglobilo.
Toplak glede Čeferina: “Sodnik, ki spisov ne bere, ne bi smel soditi”
Večina pa se je očitno danes odločila, da se vodenju Ustavnega sodišča RS pridruži še Rok Čeferin, ki se je na začetku leta znašel v pravcati aferi, saj je presojal kar svojo odločitev. Do njegovega ravnanja je bil še posebej kritičen ustavni pravnik dr. Jurij Toplak, ki je glede Čeferina dejal: “Sodnik, ki spisov ne bere, ne bi smel soditi. Strašljivo pa je, da se je v zadnjih mesecih podobna kršitev zgodila že najmanj drugič. Niti trije sodniki niti strokovni sodelavci niso opazili, da Čeferin presoja svojo odločitev. Pavčnik, še dva sodnika in strokovni sodelavci niso opazili, da presojajo sodbo Pavčnikovega sina, ki je sodil kot vrhovni sodnik,” je komentiral in razkril, da se je v konfliktu interesov znašel tudi ustavni sodnik Marijan Pavčnik. Opozoril pa je tudi na konflikt interesov ustavnega sodnika Accetta, ki je pomagal pisati volilni program Cerarjeve SMC, za nagrado pa je bil s strani takratne leve vladajoče politike izvoljen za ustavnega sodnika. Po mnenju Toplaka v strokovnih krogih še nikoli ni bilo toliko kritik na račun ustavnega sodišča.
Toplak je opozoril, da se niso posamezni ustavni sodniki zapletali v takšne profesionalne zdrse, kot se to dogaja v sedanji sestavi. Glede dosedanjega vodenja sodišča je dejal, da je to vse bolj v razsulu in kot tako ni v ponos sicer ugledni instituciji. “Daljšajo se jim zaostanki, sodniki ne vejo, o čem sodijo, sekretar sodišča Sebastian Nerad novinarje zavaja, v dnevnih redih manjkajo pomembne točke, informacijska pooblaščenka mora razveljaviti odločbe ustavnega sodišča.” Ob tem je poudaril, da je kritike mogoče zaslediti tudi v strokovni literaturi.
Najstarejše nerešene zadeve pred dvema letoma so bile stare tri leta in pol, sedaj pa po besedah Toplaka postopek traja tudi do pet let. “Po standardih Evropskega sodišča za človekove pravice pride do kršitve, če postopek traja dlje kot štiri leta. Drugič, napake in pomote se množijo. V zadnjih 20 letih raziskovanja jih nisem zaznal toliko, kot sem jih v zadnjih mesecih. Tretjič, transparentnosti je vse manj na ustavnem sodišču. Sedaj se je zgodilo prvič, da je informacijska pooblaščenka razveljavila odločbo Ustavnega sodišča RS, ko ni želelo razkriti nekih podatkov.” Transparentnost sodišča je po besedah Toplaka na precej nižji ravni kot transparentnost Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se v Evropi smatra za nek minimum.
Čeferin je del kontinuitete
Da je novoizvoljeni podpredsednik sodišča Čeferin del kontinuitete, je pred meseci opozoril nekdanji ustavni sodnik Boštjan M. Zupančič. Ta je namreč glede zasedbe sodišča pod vodstvom Rajka Kneza dejal, da je politično kontaminirana. “Na eni strani sta Klemen Jaklič in Marko Šorli. Rajko Knez je nekje na sredini kot predsednik. Katja Šugman Stubbs in Rok Čeferin pa sta zagotovo del kontinuitete.” Potem ko je bil za novega ustavnega pravnika izvoljen Rok Svetlič, je ta glede njegove izvolitve zatrdil, da se mu smili, ker bo odšel kot jagnje med volkove.
Kot je nedavno opozoril ddr. Jaklič, se je večina te sestave odmaknila tako od ustaljenih metod kot uveljavljenih vsebinskih doktrin odločanja ustavnih sodišč v svobodni demokratični družbi. “Celo do te mere, da v zadevah, predvsem tistih, ki bi imele pomembne posledice v politični areni, odloča ‘politično rezultatsko’, na podlagi ‘argumentativno praznega nizanja paragrafov’, žaljivo za zdrav razum oziroma neskladno z argumentativno logiko, ‘aktivistično na napačnih osnovah’ ipd., kar naj bi institucijo privedlo celo do točke, ko predstavlja primer institucionalne ‘zlorabe prava’ v politične namene (prof. dr. Jambrek),” je poudaril. Novo vodstvo Ustavnega sodišča RS tako nedvomno ne obeta sprememb na bolje.
Sara Kovač