Robotizacija kmetijske panoge je lahko trajna prihodnost pridelovanja hrane, vendar pa vseeno obstajajo določene omejitve, ki bi lahko vplivale na njeno širšo in takojšno uporabo. Po mojem mnenju glavna prednost robotizacije v kmetijstvu vključuje povečanje produktivnosti, znižanje stroškov dela, izboljšanje kakovosti pridelkov ter zmanjšanje izpostavljenosti delavcev nevarnim kemikalijam in okoljskim dejavnikom. Poleg tega lahko roboti opravljajo naloge, ki so za ljudi preveč naporne, nevarne ali monotone ter s tem povečajo učinkovitost kmetijskih operacij.
Vendar pa obstajajo tudi nekateri izzivi in omejitve pri uporabi robotov v kmetijstvu. Nekateri roboti so v tem trenutku še dragi in pomenijo velik finančni zalogaj za kmete. Poleg tega obstajajo omejitve pri delovanju robotov na različnih vrstah tal in gojenih rastlinah, namreč roboti še ne morejo kar tako prehajati z ene gojene rastline na drugo. Eden takšnih primerov je pridelava sadja in zelenjave, kjer so potrebne določene veščine, ki jih roboti še ne morejo v popolnosti nadomestiti. Kljub temu pa lahko robotizacija kmetijske panoge pomeni trajno prihodnost, saj se tehnologije še vedno razvijajo in izboljšujejo, kar lahko omogoči robotom, da opravljajo čedalje več nalog v kmetijstvu.
Kdaj bodo roboti prevzeli delo kmeta
Velikokrat me ljudje sprašujejo, kdaj bodo roboti prevzeli delo kmeta. Težko je napovedati natančen časovni okvir, kdaj bo robotika prevzela nadzor v kmetijski panogi, saj je to odvisno od razvoja tehnologije in tega, kako kmetje sprejemajo robote. Vendar pa lahko predvidevamo, da bo uporaba robotov v kmetijstvu v prihodnosti postajala vse bolj razširjena in da bodo roboti opravljali vse več nalog. V nekaterih kmetijskih panogah, kot je pridelava rastlin za biogoriva ali pridelava poljščin, so roboti že zdaj večinoma nadomestili delo ljudi. Kljub temu pa bo, na primer, pri pridelavi sadja in zelenjave ročno delo še vedno potrebno.
Poleg tega je treba upoštevati ekonomske dejavnike, kot so stroški nakupa in vzdrževanja robotov ter cena delovne sile. V nekaterih regijah so stroški dela nizki in ni smiselno vlagati v nakup »dragih« robotov, saj bi bili stroški višji od koristi, ki bi jih prinesli. V skladu s tem lahko pričakujemo, da bo robotizacija kmetijske panoge potekala postopoma in bo odvisna od vrste kmetijskih pridelkov ter ekonomskih dejavnikov na lokalni in globalni ravni. Poudariti je treba tudi dejstvo glede znanja za upravljanje robotov, ki je specifično in drugačno od znanja, potrebnega za upravljanje traktorja.
Roboti prevzemajo zamudna in fizično naporna opravila
Vseeno pa se že zdaj kaže, da bo robotizacija kmetijstva postala vse bolj razširjena. Roboti v kmetijstvu bodo lahko opravljali številna opravila, ki so zdaj za delavce v kmetijstvu časovno in fizično zahtevna. Poleg tega bodo roboti lahko pomagali tudi pri izboljšanju učinkovitosti in produktivnosti kmetovanja predvsem s stalnim in rednim zbiranjem in analiziranjem podatkov o kmetijskih pridelkih. Tovrstni podatki bodo pridelovalcu pomagali sprejemati boljše in hitrejše odločitve.
Robotizacija kmetijstva bo lahko pomagala tudi pri izboljšanju trajnostnosti kmetovanja. Roboti bi lahko nadzorovali in zmanjšali uporabo sredstev za varstvo rastlin (pesticidi, herbicidi), s čimer bi se zmanjšal negativni vpliv kmetovanja (pridelava hrane) na okolje. Poleg tega bi lahko roboti tudi pomagali pri zmanjševanju izgub pridelka in odpadkov hrane, s čimer bodo lahko pomagali pri reševanju vprašanja lakote in podhranjenosti na svetu.
Kot vsaka preobrazba bo tudi robotizacija kmetijstva postavila nekaj izzivov in omejitev. Na primer, roboti bodo potrebovali ustrezen nadzor in vzdrževanje, poleg tega bo treba zagotoviti ustrezno usposabljanje za upravljanje robotov. Verjetno se bodo (po svoje se že zdaj) pojavili tudi etični pomisleki glede uporabe robotov v kmetijstvu, zlasti glede vprašanja zaposlovanja ljudi v kmetijskem sektorju.
ZDA, Japonska, Nizozemska in Izrael vodijo pri robotizaciji kmetijstva
Kljub temu pa lahko rečemo, da robotizacija kmetijstva postaja pomemben trend v prihodnosti, saj bo pomagala izboljšati produktivnost, trajnost in učinkovitost kmetovanja, kar pa bo pomembno za zagotavljanje zadostne količine hrane za naraščajočo svetovno populacijo. Države, ki so danes vodilne v robotizaciji kmetijstva, so ZDA, Japonska, Nizozemska, Izrael, Danska, Avstralija, Kanada, Nemčija, Kitajska in Avstralija.
- Evropa: v Evropi se uporabljajo roboti za opravljanje različnih kmetijskih opravil, v večini primerov pa jih najdemo pri setvi, obdelavi oziroma pripravi tal in pomoči pri spravilu pridelka.
- Kitajska: Kitajska je ena izmed držav, ki v zadnjem času veliko vlagajo v razvoj robotov za kmetijstvo. Trenutno se v najbolj uporabljajo oziroma so iskani roboti, ki so zmožni pobiranja pridelkov.
- Izrael: Izrael je znan po svojih naprednih namakalnih sistemih, ti sistemi vključujejo različne senzorje, ki merijo vrsto parametrov, potrebnih za izvajanje preciznega in učinkovitega (minimalna poraba vode) namakanja. Na podlagi dobljenih podatkov program umetne inteligence (UI) lahko sprejema odločitve o optimalnem namakanju. Robotske tehnologije pa v Izraelu najpogosteje uporabljajo za obiranje pridelkov.
- Japonska: Japonska je znana po svoji visoki stopnji avtomatizacije v vseh panogah, vključno s kmetijstvom. Uporaba robotov za obiranje sadja in zelenjave je na Japonskem zelo pogosta, prav tako so razvili tudi avtomatizirane kmetijske stroje za sajenje in dognojevanje.
- ZDA: ZDA so ena od največjih uporabnic kmetijske tehnologije na svetu. Razvili so številne avtomatizirane sisteme za oskrbo in spravilo pridelkov, kot so traktorji z avtopilotom, robotski sistemi za obiranje, senzorji za spremljanje rasti pridelkov in spremljanje zdravja živali.
- Avstralija: Avstralija uporablja napredne kmetijske tehnologije za avtomatizacijo kmetijstva, kot so senzorji, ki spremljajo vlažnost tal, in podatkovne platforme, ki omogočajo kmetom, da spremljajo podatke o rasti in razvoju gojenih rastlin. Prav tako so zelo razviti v smislu avtomatizacije in avtonomne obdelava tal, pri nadzoru nad plevelom in pomoči ali avtonomnem spravilu oziroma obiranju pridelkov.
Robote razvijajo za obdelavo tal, setev in obiranje pridelkov ter zatiranje plevela
V EU obstajajo številni projekti (nacionalni in zasebni), kjer se raziskovalci trudijo razviti različne avtonomne sisteme za uporabo v kmetijstvu. Te tehnologije že zdaj pomagajo pridelovalcem pri učinkovitejši uporabi virov, povečanju pridelka in zmanjšanju vpliva kmetijstva na okolje. Robotika v kmetijstvu se bo verjetno tudi v prihodnje hitro razvijala. Pri številnih opravilih, ki zahtevajo veliko ročnega dela, obstaja velik potencial za uporabo robotov in pospešitev kmetijske avtomatizacije.
Takšne robotske tehnologije najpogosteje razvijajo za kmetijstvo:
- Avtonomni sistemi za setev in spravilo pridelkov: roboti, ki lahko samostojno sejejo in/ali žanjejo pridelke.
- Robotske roke za obiranje pridelkov: robotske roke, ki lahko omogočijo samostojno obiranje oziroma pobiranje različne vrste pridelkov, kot so jagode, paradižnik, kumare, jabolka, hruške, pomaranče ...
- Uporaba dronov za spremljanje rasti pridelkov: droni oziroma brezpilotni letalniki lahko uporabljajo posebne kamere, ki omogočajo spremljanje rasti rastlin, kar lahko pomaga kmetom pri odločitvah o optimalnem času za, na primer namakanje, dognojevanje in načrtovanje žetve oziroma obiranje ali pobiranje pridelkov.
- Samovozeči traktorji: traktorji, ki se po polju lahko vozijo sami in izvajajo različna kmetijska opravila.
- Roboti za pletje plevela: roboti, ki lahko samostojno determinirajo in odstranjujejo plevel, kar zmanjšuje potrebo po uporabi herbicidov.
V prihodnosti bi lahko robotika v kmetijstvu pomagala pri izboljšanju učinkovitosti kmetijske proizvodnje, zmanjšanju potrebe po uporabi pesticidov in herbicidov, prihranku časa in denarja ter zagotavljanju boljšega nadzora nad kmetijskimi zemljišči.
Op.: *Blaž Germšek je poznavalec novih tehnologij s Kmetijskega inštituta Slovenije.
