Prvi vzgib za Hišo usmiljenja se je v Svetetu zganil konec osemdesetih let,
Prvi vzgib za Hišo usmiljenja se je v Svetetu zganil konec osemdesetih let, "ko sem v neposredni soseščini te hiralnice, po kateri je Cankarjev roman poimenovan, deloval kot regens chori in dirigent v bližnji cerkvi sv. Severin, ne sluteč, da bom kmalu zatem kot terapevt po sili razmer spoznal Hišo usmiljenja od znotraj, z vso njeno usodnostjo in neizprosnostjo". Foto: SKGG/Darja Štravs Tisu

Svet, takšen kot se nam kaže, razodeva v sebi veliko disonanco in naloga nas umetnikov je, da kažemo temu svetu ogledalo v iskanju podob boljših, lepših svetov.

Tomaž Svete

Kot so zapisali v Cankarjevem domu, kjer bo Hiša usmiljenja gostovala, se je Svete v svoji 11. operi vsebinsko naslonil na Cankarjev roman iz leta 1904, ki ga že desetletja navdihuje s svojo tragičnostjo hrepenenja ter z mešanico krščanske in etične religiozne misli ob naturalistični kritiki družbe. Glasbeno vodstvo je prevzel Simon Dvoršak, režirala pa je Eva Hribernik.

Svete je lahko črpal tudi iz osebnih izkušenj
Cankar je dogajanje romana postavil v bolnišnico oziroma hiralnico, motiv hrepenenja po nekem boljšem življenju pa je po skladateljevi oceni tipičen za pisatelja in nam po njegovem mnenju kaže neko vizijo za lepše življenje. "Osnovni moto je življenje onkraj smrti, to je ekipa tudi povzela iz libreta, in te deklice, ki trpijo v bolnišnici, v instituciji, v kateri sem tudi sam delal pred 30 leti, si želijo boljšega življenja, ki ga na tem svetu ne morejo dobiti," je pojasnil.

Libreto sestavljajo na videz med seboj nepovezani prizori, ki jih v smiselno celoto strne poudarjanje naturalističnih prizorov iz vsakdanjega življenja. Foto: SKGG/Darja Štravs Tisu
Libreto sestavljajo na videz med seboj nepovezani prizori, ki jih v smiselno celoto strne poudarjanje naturalističnih prizorov iz vsakdanjega življenja. Foto: SKGG/Darja Štravs Tisu

Trpljenje, umiranje in problematika družinskega nasilja so po njegovih besedah še kako prisotni in jih ni mogoče zanikati, po drugi strani pa obstaja tudi kontrast – iskanje nečesa lepšega: "In tudi glasba je takšna, se temu odziva, ima zelo lepe lirične trenutke, ki odslikavajo to hrepenenje."

Kot je zapisal, slogovno gledano, nadaljuje tradicijo svojega pisanja za operno gledališče v smislu vključevanja tako tradicionalnih elementov kot bolj modernističnih prijemov v glasbeno dogajanje, pri čemer skuša do popolnosti slediti besedilni zasnovi in jo v smislu glasbene nadgradnje dramskega poteka tudi interpretirati.

Opero je zasnoval v osmih prizorih, ki se bolj ali manj naslanjajo na Cankarjev original, tudi osebe so iste. V zasedbi je predvidel sedem pevcev in šest instrumentalistov.

Slogovno Svete nadaljuje smer svojega pisanja za operno gledališče v smislu vključevanja tako tradicionalnih elementov kot bolj modernističnih prijemov v glasbeno dogajanje. Foto: SKGG/Darja Štravs Tisu
Slogovno Svete nadaljuje smer svojega pisanja za operno gledališče v smislu vključevanja tako tradicionalnih elementov kot bolj modernističnih prijemov v glasbeno dogajanje. Foto: SKGG/Darja Štravs Tisu
Tomaž Svete, nagrajenec Prešernovega sklada

Nastopili bodo sopranistke Rebeka Pregelj, Gaja Sorč in Katja Konvalinka, mezzosopranistki Irena Yebuah Tiran in Sabina Gruden, tenorist Klemen Torkar in basbaritonist Klemen Gorenšek ter Mojca Batič (violina), Tia Ivanjšič (saksofon), Tine Plahutnik in Nikola Kropek (pozavna), Nina Rupnik (flavta), Mile Đurđević (harmonika) in Anja Lavrenčič (tolkala).
Scenografijo je pripravil Jaro Ješe, kostume pa Saša Krhen. Po nedeljski ponovitvi v CD bodo opero 28. oktobra izvedli še v Domu kulture Celje.

Tomaž Svete je avtor orkestralnih, komornih, vokalno-instrumentalnih in solističnih skladb ter oper. Leta 2019 je prejel nagrado Prešernovega sklada za Koncert za dve violini in godala ter operi Ada in Antigona. Hiša usmiljenja je njegova četrta opera za Slovensko komorno glasbeno gledališče.