Kot so sporočili iz Arsa, se okoli 90 odstotkov plazovnih nesreč zgodi, ko nekdo sproži plaz. Plazovi se največkrat zgodijo na pobočjih z naklonom med 30 in 45 stopinj. Do največ nesreč pa pride na osojnih legah. Ob tem na agenciji poudarjajo, da je za reševanje ključnih prvih 15 minut, saj je takrat od 80 do 90 odstotkov ponesrečencev še živih.
Snežne razmere lahko posameznik preveri na spletni strani, ki je bila pripravljena v okviru mednarodnega sodelovanja v projektu Crossrisk. Poleg tega pa na agenciji priporočajo tudi uporabo mobilne aplikacije, s katero je mogoče zabeležiti lastna opažanja o snežnih razmerah, hkrati pa omogoča pregled opazovanja drugih.
Na previdnost v gorah v zimskih razmerah pa opozarja tudi gorski reševalec, alpinistični inštruktor in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Matjaž Šerkezi. Po njegovih besedah je zdrs eden od najpogostejših vzrokov nesreč pozimi v gorah, pri vsakem vzponu se zato morata upoštevati varnost in težavnost. Dolgoročno in tik pred načrtovano turo pa je treba preveriti tudi vremenske razmere.
Pred odhodom na zimsko turo je po njegovih besedah treba poskrbeti za pravilno rabo gorske opreme, dobro pripravljenost, ustrezno znanje in izkušnje, primerna oblačila in ustrezno napolnjen nahrbtnik. Previdnost svetuje predvsem pri uporabi derez. Male derezice priporoča za sredogorje, medtem ko so za visokogorje primerne le 12-zobe dereze v kombinaciji s cepinom. Za še varnejši korak v gorah v času zimskih razmer pa Šerkezi priporoča tudi vključitev v katero od planinskih društev.
Nevarnost proženja snežnih plazov je tretje stopnje
Meja sneženja se je v noči na ponedeljek spustila do nižin. V gorah je zapadlo od 30 do 60 cm snega, pravijo na Arsu. Sprva je bil v sredogorju sneg bolj moker, potem pa vedno bolj suh. V zavetrnih legah je sneg rahel in se globoko predira, na vetru izpostavljenih mestih je veter sneg prenašal in gradil nove klože. Sneg se je razmeroma slabo sprijel s podlago, obenem so v stari snežni odeji prisotne šibke plasti, zato je snežna odeja precej nestabilna, pojasnjujejo na Arsu.
Dodajajo, da se v gorah snežna odeja še naprej kopiči. Do četrtka zjutraj bo predvidoma zapadlo od 20 do 50 centimetrov snega, krajevno lahko tudi več. Največ padavin bo na območju Julijskih Alp. Veter bo spreminjal smer, zato bodo številni zameti na vseh straneh grebenov in sedel. Nevarnost bo trajnejša tudi zaradi šibkih plasti pod novim snegom.
"Pričakujemo, da bodo ob obremenitvi novega snega nastajali posamezni spontani plazovi. Glavna nevarnost pa bodo kložasti plazovi, ki se bodo lahko sprožili že pod manjšo obremenitvijo. Nevarnost proženja snežnih plazov bo tako nad okoli 1500 metrov ostala ZNATNA, tretje stopnje, nižje pa ZMERNA, druge stopnje. Ob morebitni večji količini padavin se lahko nevarnost proženja snežnih plazov še dodatno poveča," so zapisali v ponedeljkovi objavi. Naslednji plazovni bilten bodo objavili v četrtek.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.