Alternativni produkcijski prostor Krater se nahaja pri veliki gradbeni jami za Bežigradom v Ljubljani. Umanotera je demonstracijski projekt podprla z namenom in željo, da bi se dobra praksa razširila drugod po Sloveniji, kar bi pripomoglo k prehodu v trajnostno družbo, so sporočili iz organizacije.

"Januarja je bil ob enem od mobilnih laboratorijev na Kraterju nakopan 16 kubičnih metrov velik kup zelenega odreza iz Ljubljane. Znotraj kupa je bilo nameščenih več metrov običajnih cevi za vodo z namenom, da se del toplote, ki nastane kot stranski produkt procesa razgradnje, preko toplotnih izmenjevalnikov prenese v notranjost kontejnerja, ki služi kot mobilni laboratorij in prostor za srečanja," so projekt strnili v Umanoteri.

Kot so dodali, se na prvi pogled ogrevalna instalacija zdi zelo nizkotehnološka, toda ustvarjanje omembe vredne količine toplote in ohranjanje konstantnega toplotnega toka je vse prej kot preprosto, so izpostavili.

"Pred začetkom večjega pilotnega projekta smo testirali različne mešanice biomase, da bi našli prave pogoje za razvoj toploljubnih bakterij. Več mešanic ni uspelo, a končno smo našli pravo za naš projekt. Med pilotnim projektom smo eksperimentirali tudi s količino toplote, ki jo lahko odvzamemo iz komposta, ne da bi preveč vplivali na aktivnost bakterij. Na koncu smo zelo zadovoljni z rezultati, saj nam je uspelo vzdrževati dokaj stalno temperaturo komposta med 60 in 70 stopinj Celzija več mesecev," so v Umanoteri povzeli Primoža Turnška iz Kraterja.

Kompostiranje sicer ni povsem brez emisij toplogrednih plinov, so pa emisije nižje kot pri običajni obdelavi te vrste zelenega odreza, ki je sežig, so še pojasnili. Del ogljika, ki so ga rastline ujele med svojo rastjo, ostane shranjen v kompostu in kasneje v tleh. Poleg tega uporaba toplote iz kompostiranja pomeni, da se je mogoče izogniti emisijam iz običajnih metod ogrevanja za lokacije brez omrežja, kot so plinske ali električne peči, so dodali.

Umanotera je pilotni projekt podprla v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Skupaj z društvom Focus pomaga razvijati in promovirati skupnostne projekte, ki prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb. Po besedah direktorice Umanotere Gaje Brecelj so skupnostni projekti pomembno, a pogosto nevidno gonilo prehoda v podnebno nevtralno družbo.