Potem ko v javnosti odmeva napoved reorganizacije nujne medicinske pomoči, ki jo je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan napovedal za začetek leta 2023, smo preverili, kaj bi tovrstne spremembe bolnikom prinesle v praksi.

Po predlogu delovne skupine ministrstva za zdravje, ki ji predseduje predstojnik mariborskega urgentnega centra Gregor Prosen, bi bilo, kot poroča STA, v mrežo nujne medicinske pomoči vključenih 12 urgentnih centrov in 20 satelitskih urgentnih centrov. Nujna medicinska pomoč (NMP) obsega izvajanje nujnih zdravstvenih storitev, katerih opustitev bi vodila v nepopravljivo in hudo okvaro zdravja ali smrt pacienta, pa tudi nujne prevoze bolnikov. Izvajajo jo zunajbolnišnične službe NMP, mobilne enote in dežurne službe, pa tudi bolnišnične službe NMP – urgentni centri, ki so sestavni del javne zdravstvene službe. Slovenija zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo vsem prebivalcem. Zunajbolnišnično NMP izvajajo mobilne enote z reševalnimi vozili na terenu in v ambulanti NMP. Mobilno ekipo po trenutno veljavnih predpisih sestavljata zdravstveni reševalec in diplomirani zdravstvenik (ekipa nujnega reševalnega vozila) ter po potrebi tudi zdravnik (ekipa reanimobila).

Delovna skupina predlaga, da bi bila ob urgentnih centrih  v Mariboru in na Ptuju satelitska urgentna centra v Slovenski Bistrici in Lendavi

Satelitski urgentni centri bi bili v krajih brez splošne bolnišnice in urgentnega centra. Po predlogu delovne skupine ministrstva za zdravje bi bila v satelitskem urgentnem centru neprestano prisotna triažna medicinska sestra. V satelitskem urgentnem centru bi bila na voljo reanimacijska soba in vsaj ena ambulanta za kirurške posege. V naši neposredni bližini bi lahko bil, po predlogu ministrstva, satelitski urgentni center v Slovenski Bistrici in Lendavi. Še ostale možne lokacije: Kranj, Škofja Loka, Tolmin, Idrija, Ajdovščina, Sežana, Ilirska Bistrica, Vrhnika, Postojna, Domžale, Kočevje, Črnomelj, Sevnica, Šmarje pri Jelšah, Radlje ob Dravi, Litija, Ivančna Gorica in Velenje.

Urgentni centri bi bili po predlogu samostojni oddelki bolnišnice, namenjeni pomoči potencialno kritično zbolelim ali poškodovanim. Vključujejo triažo ter enote za bolezni, poškodbe in hitre preglede. K urgentnim centrom spadajo tudi mobilne enote NMP. Po predlogu bi bil tak urgentni center v Mariboru, poleg tega pa še v Ljubljani, Celju, Brežicah, Izoli, na Jesenicah, v Murski Soboti, Trbovljah, Slovenj Gradcu, Novem mestu, Novi Gorici in na Ptuju. Na ministrstvu poudarjajo, da je reorganizacija še v fazi usklajevanja.

Zdravstveni domovi, ki ne bi postali sateliti, po predlogu med 20. in 7. uro ter za vikende in praznike brez dežurne ambulante

Po predlogu reorganizacije bi bile, po poročanju STA, v vseh zdravstvenih domovih ob delavnikih od 7. do 20. ure organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. Ob urgentnih primerih znotraj zdravstvenega doma bi nujno zdravniško pomoč posamezniku nudila medicinska sestra in zdravnik iz te ambulante vse do prihoda reševalnega vozila.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je sicer včeraj zavrnil očitke, da naj bi ministrstvo z reorganizacijo krčilo mrežo nujne medicinske pomoči. Poudaril je, da je predlog, ki je zaokrožil v javnosti, zgolj delovni dokument, o katerem se mora stroka še uskladiti. Cilj prenove mreže je med drugim razmejiti delo specialistov družinske in urgentne medicine.

V urgentnih in satelitskih urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno, torej tudi ponoči in ob koncih tedna. Zdajšnje dežurne ambulante bi bile v zdravstvenih domovih, ki ne bi postali sateliti, ponoči torej ukinjene. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za 28 takšnih ambulant. Povedano drugače, posameznik iz kraja, kjer zdravstveni dom ne bi postal satelit, bi moral od 20. do 7. ure v primeru potrebe po obisku dežurne ambulante obiskati satelitski urgentni center ali urgentni center v drugem kraju.

Jožef Kramberger: Zdravstveni dom Lenart v nobenem primeru ne bo izgubil nujnega reševalnega vozila

Ker bi po omenjenem predlogu dežurna ambulanta prenehala delovati tudi v Lenartu, smo za komentar možnih sprememb prosili direktorja Zdravstvenega doma Lenart Jožefa Krambergerja, dr. med., specialista splošne medicine. Pravi, da se do predloga ne želi opredeljevati, zatrdil pa je, da Zdravstveni dom Lenart, ne glede na to, ali bodo napovedane spremembe udejanjene v praksi ali ne, ne bo izgubil nujnega reševalnega vozila, ki ga zagotavlja 24 ur dnevno, sedem dni v tednu in 365 dni v letu. “V reševalnem vozilu sta visoko izobražena zdravstvenika, ki bolnikom zagotavljata vso nujno potrebno medicinsko pomoč.”

In kaj bi se v primeru reorganizacije mreže nujne medicinske pomoči spremenilo za bolnike iz osrednjih Slovenskih goric? Po Krambergerjevih pojasnilih je že zdaj v veljavi ureditev, da v primeru vsakega nujnega stanja, tudi ponoči ali ob vikendih, pokličemo na številko 112. “Če to stori nekdo v osrednjih Slovenskih goricah, potem Center za obveščanje pokliče ekipo nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Lenart in ji naroči, naj se odpelje po obolelega, poškodovanega, … Tega potem v primeru resnejših stanj (infarkti, zlomi, resnejše poškodbe, …) odpeljejo v UKC Maribor, v primeru slabosti, glavobolov, bolečin v križu, … pa v lenarški zdravstveni dom.” Po novem predlogu bi takšnega bolnika odpeljali neposredno v urgentni center v Maribor.

Enako bi veljajo za prebivalce na območju Upravne enote Lenart, ki po sedaj veljavni ureditvi v nočnem času ali preko vikenda, v primeru nujnih stanj, sami poiščejo pomoč v dežurni ambulanti v Lenartu. Ti bi se po novem morali zapeljati neposredno v Maribor. “Neposredno v Maribor so že zdaj napoteni starši z otroki, saj pediatri v Lenartu ne dežurajo. Zanje je v Mariboru organizirano pediatrično dežurstvo,” je dodal direktor lenarškega zdravstvenega doma.

V primeru potrebe po zdravniku bi se slednji pripeljal iz urgentnega ali satelitskega urgentnega centra

Zdravniki, ki delajo kot izbrani družinski zdravniki, bi morali po predlogu skupine pomagati tako v sistemu NMP v satelitskih urgentnih centrih kot v akutnih ambulantah zdravstvenih domov za neodložljiva nujna stanja, podobno bi veljalo tudi za pediatre. Po predlogu bi intervencije na terenu opravljale ločene ekipe – zdravniki v vozilih urgentnih zdravnikov in reševalci v ekipi nujnih reševalnih vozil oziroma rešilcev. Skupina predvideva, da bi bila reševalna vozila sestavljena iz reševalca in diplomiranega zdravstvenika. Zdravnike v vozilih urgentnih zdravnikov bi prav tako spremljali diplomirani zdravstveniki. V kraju, kjer zdravstveni dom ne bi postal satelitski urgentni center, bi se na intervencijo odpravilo reševalno vozilo, v primeru potrebe po zdravniku pa bi se slednji pripeljal iz urgentnega ali satelitskega urgentnega centra.

V manjših zdravstvenih domovih zdaj težko zagotavljajo dežurno službo

Gotovo pa je nekaj. Če bo predlagani model zaživel v praksi, bodo imeli direktorji zdravstvenih domov po Sloveniji nekoliko lažje delo. Marsikje se dogaja, da v obstoječem sistemu z zdravniki iz javnih zdravstvenih in drugih zavodov ter z zdravniki koncesionarji težko zagotavljajo dežurno službo. Bodisi zaradi njihovega premajhnega števila bodisi zaradi tega, ker nekateri zdravniki ne želijo dežurati.

Ideja o vzpostavitvi satelitskih urgentnih centrov se je pojavila že času zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc. Po tedanjem predlogu, ki je naletel na nasprotovanje lokalnih skupnosti in dela politike, naj bi ustanovili deset urgentnih centrov po državi, njihovo delovanje pa bi po terenu dopolnjevali satelitski urgentni centri – pomanjšani urgentni centri, ki imajo stalno prisotno osebje, triažo, osnovno opremo in zdravila za oskrbo kritično bolnih. Novi urgentni centri so sicer takrat zaživeli, medtem ko satelitski le deloma.