Vse postelje na intenzivni negi zasedene, paciente, ki potrebujejo intenzivno nego, vozijo na Madžarsko in Poljsko, šolarji gredo na počitnice, a ni znano, kdaj se bodo lahko vrnili v šole, politiki za nizko precepljenost krivijo državljane, ti pa s prstom kažejo na politike. To je zgodba romunskega spopadanja s covidom-19.
S ponedeljkom, 25. oktobra 2021 je romunski predsednik Klaus Iohannis oznanil začetek šolskih počitnic v Romuniji, ki bodo trajale dva tedna, a kakor poroča BBC, si nihče ne upa ugibati, kdaj se bodo šolarji lahko vrnili v šole. 19,4-milijonska država se namreč nahaja sredi največjega vala okužb od začetka pandemije. 7-dnevno povprečje znaša 14.953 novih primerov covida-19 na dan. Sedemdnevno povprečje števila umrlih na dan znaša 389 smrti.
2.000 postelj na intenzivni negi po državi je polno zasedenih. Prvih 50 kritičnih primerov so že poslali na zdravljenje v Poljsko in na Madžarsko. “Včasih imam občutek, kot da je celotna država postala oddelek za oživljanje,” je dogajanje v Romuniji komentiral vodja intenzivne nege v temišvarski bolnišnici na zahodu Romunije, Dorel Sandesc. “Gre za nacionalni polom na vseh nivojih. Priča smo neke vrste nacionalni slepoti, ki jo je zagrešil manko izobraženosti in manko civilizacije.”
Politika krivi ljudi, ljudje politiko
Tudi romunski politiki za stanje v državi krivijo javnost, “ki se noče cepiti in verjame v teorije zarot o nevarnostih cepiv”. Javnost odgovarja, kriva je politika, njihovo slabo vodstvo, nezadosten zdravstveni sistem in predvsem nečimrnost in korupcija politikov. V Romuniji je cepljenega 34 odstotkov odraslega prebivalstva. To je 29 odstotkov celotne odrasle populacije.
Trenutno stanje v zdravstvu ni za Romune nikakršno presenečenje. Leta in leta se je zdravstvo zanemarjalo, korupcija pa je bila vseobsežna. Sistem je bil preobremenjen in nedorasel svoji nalogi že pred pandemijo covida-19. Slednja je zgolj pripeljala katastrofo do logičnega zaključka in razgalila vse nepravilnosti, ki so se skozi leta nabirale, izrabljale in ohranjale.
Da bi spodbudili ljudi k cepljenju, so med vikendom začeli s tako imenovanim cepilskim maratonom v Bukarešti. V romunski prestolnici je tako odprtih šest cepilnih centrov, ki obratujejo 24 ur na dan. V prvih dveh urah v petek, 23. oktobra 2021, se je cepilo več kot tisoč ljudi. Koliko se jih je še v naslednjih urah in dnevih, BBC ne poroča.
Cepivo prodali drugim državam
Če je v Bukarešti potrebnih šest cepilnih centrov, pa so se zaradi pomanjkanja zanimanja v mestecu Rosiori de Vede dve uri vožnje jugozahodno od Bukarešte morali preseliti iz stadiona v prostore društva upokojencev. Mesto ima okoli 27 tisoč prebivalcev, a direktorica cepilnega centra v Rosiori de Vede Liliana Catriniou trdi, da je vzrok nezanimanja za cepljenje pripravljenost ljudi, da raje verjamejo “alarmistom in senzacionalnim novicam o cepljenju”. Romunija je zaradi neinteresa državljanov za cepljenje proti covidu-19 odvečne odmerke cepiva prodala Irski, Danski in Vietnamu.
V zdravstvu za nastalo stanje krivijo tudi predstavnike romunske pravoslavne Cerkve, ki je dvomila o varnosti in učinkovitosti cepiva. Tiskovni predstavnik romunske pravoslavne cerkve je vseeno prejšnji teden ljudi pozval, naj se cepijo, a med menihi ni strahu pred smrtjo zaradi covida-19. “K reki se spustim enkrat na teden. Tiho teče. Reka je videla druge pandemije in verjame, da človek na koncu zmaga, z vsemi žrtvami, ki spadajo zraven,” je povedal pater Atal iz pravoslavnega samostana v Derventu, ki se nahaja nedaleč od Donave v vzhodni Romuniji.
Junija je romunski premier Florin Cîțu žel pohvale javnosti, ko je po mnenju zdravstvenih komentatorjev ravnal “prenagljeno in neodgovorno” ter sprostil omejitve povezane z ukrepi za preprečevanje širitve okužbe s sars-cov-2. Od 25. oktobra 2021 so maske po celotni državi spet obvezne, tako zunaj kot v notranjih prostorih. Necepljeni pa ne smejo na ulice po 20. uri.
Ivan Šokić