Tako po poročanju tujih tiskovnih agencij protestira proti nadaljnjemu zaprtju v razvpitem zaporu Evin v Teheranu. V pismu, ki ga je njegova družina objavila na družbenih omrežjih v sredo, pravi, da bo do izpustitve zavračal hrano, pijačo in zdravila.

Jafar Panahi je po 20-letni prepovedi snemanja vendarle posnel že več filmov – enega od njih, To ni film (2011), so za premiero v Cannesu menda iz Irana pretihotapili na USB-ključku, zapečenem v kolaču. Foto: EPA
Jafar Panahi je po 20-letni prepovedi snemanja vendarle posnel že več filmov – enega od njih, To ni film (2011), so za premiero v Cannesu menda iz Irana pretihotapili na USB-ključku, zapečenem v kolaču. Foto: EPA

Panahija, čigar filmi so prejeli nagrade na vseh glavnih evropskih filmskih festivalih, so aretirali julija lani, še preden se je septembra začel val protestov, ki pretresajo iranski režim. Prejšnji mesec je kazalo, da bi sodstvo lahko odredilo njegovo izpustitev, vendar ostaja za zapahi v teheranskem zaporu Evin.

Sorodna novica Panah Panahi: "Ljudje v Iranu sploh ne vedo, da sem posnel film. Morda je tako bolje"

Gladovno stavko je začel v sredo. "Danes, tako kot številni ljudje, ujeti v Iranu, nimam druge izbire, kot da protestiram proti temu nečloveškemu vedenju s svojim najdražjim – svojim življenjem," je izjavil Panahi. Napovedal je, da bo stavkal do izpustitve v znak protesta proti "nezakonitemu in nečloveškemu ravnanju pravosodnega in varnostnega aparata in zapiranju talcev".

62-letnega Panahija so aretirali 11. julija lani in bi moral odslužiti šestletno kazen, ki so mu jo izrekli leta 2010, potem ko so ga obsodili zaradi propagande proti sistemu. Toda 15. oktobra je vrhovno sodišče obsodbo razveljavilo in odredilo ponovno sojenje, kar je v njegovi pravni ekipi vzbudilo upanje, da bi ga lahko izpustili.

62-letni Jafar Panahi je morda v tujini najbolj znani živeči iranski režiser. S celovečerci, ki kritično tematizirajo sodobni Iran, je osvojil vrsto nagrad na največjih svetovnih filmskih festivalih. Leta 2000 je prejel zlatega leva na beneškem filmskem festivalu za film Krog. Leta 2015 je s Taksijem zmagal na Berlinalu, leta 2018 pa mu je drama Trije obrazi prinesla nagrado za najboljši scenarij v Cannesu.

Sorodna novica Do oblasti kritičen iranski dobitnik zlatega medveda aretiran v domovini

V zadnjem filmu Brez medvedov, ki je v Benetkah prejel nagrado žirije, se dotika pomanjkanja svoboščin v državi, ki se pretirano oklepa tradicije.

Panahija so julija lani aretirali po tem, ko se je udeležil sodnega zaslišanja za režiserja Mohamada Rasoulofa, ki so ga pridržali nekaj dni prej. Tega so januarja izpustili, ker so mu odobrili dvotedenski dopust iz zdravstvenih razlogov. Še vedno naj bi bil zunaj zapora. Iranske oblasti so oba omenjena režiserja obtožile, da imata vezi z opozicijskimi skupinami v tujini in da sodelujeta pri spodkopavanju državne varnosti.

Rasoulof je leta 2020 z omnibusom Zlo ne obstaja zmagal na berlinskem filmskem festivalu. Pod skupnim naslovom je zbral štiri krajše segmente, ki iz različnih zornih kotov pripovedujejo zgodbe o smrtni kazni v Iranu ter o boju za osebno svobodo pod jarmom tiranije. V Iranu je dobil prepoved filmskega ustvarjanja in potovanja iz domovine.

Filmarja sta bili med tisoči tistih, ki so jih v Iranu aretirali pri zatiranju protestov. Te je 16. septembra lani sprožila smrt 22-letne Mahse Amini v priporu, kjer je bila zaradi domnevnega kršenja strogih pravil oblačenja za ženske. Med pridržanimi je bila tudi igralka Taraneh Alidoosti, ki je objavila fotografije, na katerih ni nosila naglavne rute. Na začetku januarja so jo nato po skoraj treh tednih izpustili.