Slovenska javnost in strokovni štab reprezentance bosta na kvalifikacijah za olimpijske veliko upov polagala v Vlatka Čančarja. Resda ob Luki Dončiću drugi slovenski predstavnik v ligi NBA drugo leto zapored pri Denverju ni igral veliko, a bodo njegove primarne naloge bolj kot z napadom povezane z obrambo in skokom. Nekaj podobnega je bilo tudi pred štirimi leti na evropskem prvenstvu, ko je bil eden ključnih členov v moštvu takratnega selektorja Igorja Kokoškova. Čančar je na priprave skupaj z Aleksejem Nikolićem prišel kot zadnji, potem ko je Denver v ligi NBA izpadel v drugem krogu končnice proti Phoenixu. Ker že pošteno pogreša tekme, pravi, da komaj čaka turnir v Kaunasu.
Zelo si želi ostati v Denverju
Potem ko je v prvi sezoni v dresu Denverja igral na vsega 14 tekmah, je Vlatka Čančarja trener Mike Malone v drugi uporabil na 41, na njih je povprečno na parketu prebil 6,9 minute in dosegal po 2,1 točke in 1,2 skoka. Najbolj se je izkazal 13. maja proti Minnesoti, ko je k zmagi svojega moštva prispeval 14 točk. Čeprav se vse skupaj ne zdi veliko, je Čančar z razvojem dogodkov kar zadovoljen. »V letošnji sezoni sem naredil korak naprej že v smislu, da sem bil na vseh tekmah v dresu in na klopi. Trener Malone mi vse bolj zaupa, zato mi je proti koncu sezone ponudil tudi več priložnosti za igro. Lahko rečem, da sem ponujeno kar dobro tudi izkoristil. Pri Denverju so mi rekli, da so zadovoljni z mojim delom in napredkom. Če so zadovoljni oni, potem sem tudi jaz,« pravi 24-letni Koprčan, ki se sicer v Denverju počuti odlično. »V ligi NBA nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Če se ne izide v Denverju, se bo morda kje drugje, a si res iskreno želim ostati v tem pozitivnem in zmagovalno naravnanem moštvu čim dlje časa.«
S podobnimi težavami kot Čančar se je na začetku kariere v ligi NBA ubadal tudi Goran Dragić pri Phoenixu, a je Ljubljančan s trdim delom vodilne v klubu prepričal, da so mu ponudili priložnost, ki jo je nato zgrabil z obema rokama. »Z Goranom sva se družila vsakič, ko sta se najini ekipi pomerili med seboj, pa tudi sicer sva se slišala. Večkrat mi je povedal svojo zgodbo. Ve, kaj govori, saj je sam dal skozi enako. Njegovo glavno sporočilo je, da moram biti ves čas pripravljen, saj nikoli ne veš, kaj se zgodi in kdaj dobiš priložnost. Takrat moraš biti pripravljen in takšno miselnost sem imel vso sezono.« Čančar se je v času, ko ni igral, posvetil individualnemu delu ter tudi fitnesu. Ko je v času mehurčka v Orlandu zakrožila njegova fotografija, marsikdo ni verjel, da je to on. Imel je namreč precej več mišic kot v preteklosti. »Takrat sem bil poškodovan in dobil program za bodybuilderje, ne košarkarje. Potem sem hitro malo shujšal in se tudi počutil bolje, a nekaj mišic je ostalo, kar je bil načrt.«
Pri Denverju Čančar deli slačilnico s srbskim asom Nikolo Jokićem, ki je v letošnji sezoni postal najkoristnejši igralec (MVP) lige. »Kar vidite po televiziji, je v živo še bolj neverjetno. Ljudje imajo o njem napačno predstavo, da ni fizično pripravljen in podobno. A dejansko fant vsak dan ob treningih dela tudi v fitnesu ter ves čas pazi, kaj da v usta. Res je pravi profesionalec in zato tudi MVP.« Zadnji trije najkoristnejši igralci sezone prihajajo iz Evrope (Grk Janis Antetokounmpo dvakrat in Srb Nikola Jokić), na splošno pa se zdi, da so evropski košarkarji onkraj Atlantika vse bolj cenjeni. Čančar je ponudil svojo razlago, zakaj je tako. »Evropski igralci drugače dojemajo košarko. Medtem ko Američani ogromno časa posvečajo individualnemu delu, v Evropi igralci že od malih nog pilijo akcije, se učijo ustvarjanja prostora na igrišču in podobno. Torej se ubadajo s stvarmi, ki v profesionalni košarki pridejo do izraza. Američani zaradi tega vse bolj zaupajo Evropejcem.«
Vse se bo vrtelo okoli Luke
Obe pripravljalni tekmi s Hrvaško si je Čančar ogledal po televiziji, kar je videl, pa mu je bilo všeč. Pravi, da se vidi filozofija, ki jo je postavil Igor Kokoškov in poskušal nadaljevati Rado Trifunović – hitra igra s poudarkom na napadu. Ravno v tem sistemu pa bo igralec, kot je Čančar, še kako pomemben. Še dodatno, ker se zaveda, kaj bo moral početi na igrišču, in v popolnosti sprejema svojo vlogo: »Od mene ne bodo zahtevali, da sem kot Kevin Durant. Početi bom moral male stvari, kot so dobre blokade, odvajanja, skoki… Ob dobri obrambi. Napad pa se bo vrtel okoli Luke. Smo mu podrejeni in tudi to je naša prednost, ker se tega vsi zavedamo in to sprejemamo.« Nasprotnikom v Kaunasu še ni posvečal pozornosti, tudi sicer pa pravi, da je ob pomanjkanju časa za priprave bolj pomembno, da se reprezentanca osredotoči nase. Preboj na olimpijske igre bi mu predstavljal veliko čast. »Od malih nog se spomnim, kako sem gledal slovesnosti ob odprtju in prihode športnikov in športnic z zastavami. Res bi bilo nekaj neverjetnega, če bi to doživel tudi sam.«
