V nadaljevanju preberite:
Po izobrazi je zgodovinar, ob tem je Taras Bilous dejaven tudi kot pisec, urednik in aktivist. Njegove prispevke objavljajo v International Viewpoint, Open Democracy, Dissent in predvsem v ukrajinskem mediju Commons: Journal of Social Criticism, kjer je tudi urednik. To je ukrajinski levičarski medij o ekonomiji, politiki, zgodovini in kulturi.
Je tudi aktivist v ukrajinski levičarski organizaciji Socialno gibanje, ki temelji na načelih demokratičnega socializma, boja proti kapitalizmu in ksenofobiji. Čeprav njihova država močno trpi zaradi vojne, v organizaciji ostajajo dejavni v boju za delavske pravice v Ukrajini, mednarodno levico pa pozivajo, naj podpre ukrajinski odbor proti ruski vojaški okupaciji.
- Ko poslušam razprave o vojni, me najbolj preseneča ignoriranje mnenja Ukrajincev. Levičarske razprave gredo vedno v dve smeri: ali o nas govorijo kot o pasivnih žrtvah, s katerimi je treba sočustvovati, ali pa smo za njih nacisti in zločinci, ki jih je treba odstraniti.
- Vojna se z morebitno predajo Zelenskega ne bi končala, kvečjemu bi bila nova vlada, ki bi bila nato resnično skrajno desna, mnogo manj zadržana pri ideji obstreljevanja ruskega ozemlja, saj bi gotovo podpihovala revanšizem za vse dosedanje ruske zločine.
- Trenutno imamo v Ukrajini močan nacionalni konsenz, da se kot država upremo Rusiji, po drugi strani pa nimamo nobenega dogovora, kako voditi ukrajinsko gospodarstvo in družbo po vojni. Če smo zdaj povezani, da ubranimo Ukrajino, je zelo nejasno, kam se bomo usmerili, ko bo vojne konec.
- Namesto da se prepiramo, kdo je prvi začel in kdo je bolj hudoben, bi se morali proti imperializmu boriti na vseh ravneh in biti enotni v boju za demokratizacijo svetovnega reda.
