Dve hudi napaki: ali varnostni vzvodi v zdravstvu delujejo?

Po odstranitvi zdravega želodca in cele prostate, čeprav pacient ni imel raka, je sledila še ugotovitev, da pristojni napak niso prijavili na urad ministrstva za zdravje, čeprav bi to morali storiti najpozneje 48 ur po odkritju. In kako postopajo drugod?

"Imamo standardiziran protokol ravnanja v primeru napak in glede poročanja. Nismo najbolj dosledni, ampak prav bi bilo, da bi bili," pravi direktor Splošne bolnišnice Celje Dragan Kovačić.

In tudi strokovni direktor Splošne bolnišnice Izola Tomaž Gantar jasno, da seveda poznajo pravila. "Je pa tu potreben kriterij, kaj je težja napaka, kaj pa je tista, ki je predvsem za interno obravnavo," dodaja.

'Treba je razmisliti, kdaj je prijava na ministrstvo res nujna'

Kot se je pokazalo tudi v primeru želodca in prostate, zmedo povzroča predvsem dejstvo, da zakonodaje, ki bi zdravstvenim ustanovam nalagala enotna pravila, Slovenija nima. Urad ministrstva sicer zbira podatke o tako imenovanih varnostnih incidentih, v petih letih so prejeli dobrih 400 prijav, ki pa le delno odražajo dejansko stanje.

"Dejstvo je, da v Sloveniji nimamo sistemsko vzpostavljenega področja kakovosti in varnosti, zato je pomembno, da čim prej pristopimo k zakonu o kakovosti," ob tem pravi zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel.

Dolgoletni zdravnik, nekdanji minister in šef Komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč pa je sicer prepričan, da strokovne napake potrebujejo predvsem pozornost stroke, da se ne ponovijo več. Pravi še, da je potrebno razmisliti, kdaj je prijava na ministrstvo res nujna.

"Napaka z želodcem je zagotovo taka. Je ena težjih napak v slovenskem zdravstvu, ki se ne zgodijo prav pogosto," pravi. Dodaja, da imajo takšne napake velik odmev in da je treba o njih je govoriti. "Za bolnika, ki se mu je to zgodilo, je to seveda nekaj groznega in tega tudi ni mogoče spremeniti," pa še priznava.

'Vsaka nova vlada obljubi, da bo zdravstvo prioriteta. A stanje je vse slabše'

Natančna analiza napake pa lahko dolgoročno prepreči, da se kaj takega ne ponovi več. "To so grozne stvari, ki se zgodijo posameznikom. Ni denarja, ki lahko to napako popravi. Gre za trpljenje ljudi," pravi Kovačić.

"Bojim se, da se bosta ti dve napaki začeli vezati tudi na zdravniško stavko," pa pravi Voljč, ki še opozarja, da se slabe razmere v zdravstvu vlečejo že leta. Kot pravi, vsaka nova vlada, ki pride, obljubi, da bo zdravstvo prioriteta. A stanje je vedno slabše. "Tako slabo, kot je danes, še nikoli ni bilo," ocenjuje. Zato Fides in vlado poziva, da nemudoma dosežeta dogovor.