Pred dnevi je v Mariboru potekalo že 22. tradicionalno mednarodno tekmovanje v akrobatskih skokih z Glavnega mostu. V vodo je v treh serijah skočilo 11 tekmovalcev iz Nemčije, Avstrije, BiH, Srbije, Kosova, Danske in Slovenije. V 15-metrsko globino so naprej skočili s tako imenovano lastovko, nato pa so sledili akrobatski skoki.

FOTO: MP produkcija

Že vrsto let se na zmagovalni oder mariborskih skokov uvršča domačin Aleš Karničnik, ki je tudi soorganizator tekmovanja. Kot nam je povedal, so mu bili skoki v vodo vedno všeč, saj jih je izvajal že kot otrok. “V mladosti sem deset let treniral gimnastiko. Takrat smo s klubom poleti odhajali na priprave v Pulo v hrvaško Istro, kjer je bilo veliko možnosti za skakanje v vodo. Kasneje sem se ukvarjal še z akrobatiko, predvsem na trampolinih, kjer sem verjetno pridobil občutek gibanja v zraku, seveda z veliko gimnastične podlage. Z višine sem začel skakati, ko je društvo, kjer sem v mladosti treniral, prvič organiziralo skoke v vodo iz starega mostu leta 2001 in od takrat je to moj hobi številka ena.”

V Sloveniji za skoke v vodo ni ustrezne infrastrukture in strokovnega kadra

Karničnik, ki je na dosedanjih tekmovanjih v Mariboru slavil osemkrat, pravi, da je skoke v vodo v Sloveniji zelo težko trenirati, saj enostavno ni infrastrukture in strokovnega kadra, ki bi to podpiral, tako da je bolj ali manj samouk. “Izkušnje sem nabiral na raznih tekmovanjih po Sloveniji in tujini, nekatera tekmovanja (Maribor, Most na Soči, Kanal, Novo Mesto, Mostar – BiH, Užice – Srbija, Ponte Brolla – Švica, …) še vedno organizirajo, druga (Kostanjevica ob Krki, Radeče, Jesenice) več ne. V Jesenicah je edini 10-metrski stolp v Sloveniji, kjer so pogoji za razvoj tega športa ugodni, ampak so žal tudi to kopališče letos zaprli.”

Zadnjih 17 let skoke v Mariboru organizira Športni klub Adrenalin k.o.

Aleš Karničnik je bil pet let udeleženec svetovnega pokala v skokih, kjer so skakali z višin do 26 metrov. Je evropski podprvak v skokih z 10-metrskega stolpa v seriji masters, opravil pa je tudi nekaj podvigov za dušo (lovska opazovalnica v Eco resort Kamnik – 18 metrov, slap Kozjak – 17 metrov, slap Grmečica v Bohinju). “Zadnjih 17 let pa s Športnim klubom Adrenalin k.o. organiziramo tekmovanje v Mariboru, ki smo ga prevzeli od ŠD Partizan Železničar, ki je dogodek organiziralo od leta 2001. V tem času se je seveda dogajalo marsikaj, se pa od leta 2010 skokov udeležujejo le povabljeni tekmovalci, saj zaradi varnosti in zahtevnih pogojev reševanja v primeru nesreče ne dovolimo več sodelovanja nepreverjenim skakalcem. Manj je poškodb in tekmovanje je pridobilo na atraktivnosti.”

FOTO: MP produkcija

Naš sogovornik pravi, da je tokratno tekmovanje v Mariboru potekalo po načrtih, brez težav. Dodaja, da sodniki skoke ocenjujejo po izvedbi in težavnosti, težavnost pa je definirana v pravilniku mednarodne organizacije FINA. V Mariboru sodijo štirje licencirani sodniki v gimnastiki in pa licenciran sodnik za skoke v vodo iz tujine. Najboljša in najslabša ocena se brišeta, seštevek točk se nato pomnoži s koeficientom težavnosti in dobimo rezultat za skok. Karničnik je letos v Mariboru izvedel dve salti naprej s pol vijaka, dve nazaj z enim vijakom in salto in pol iz stoje na rokah s pol vijaka. V tej kategoriji je osvojil končno drugo mesto.

Psihična priprava je vizualizacija skoka v glavi

Kako pa je z varnostjo na tovrstnih tekmovanjih?  “Osnovni pogoji za varno skakanje so: globina vode (vsaj pet metrov), primerno odskočišče, dobra telesna pripravljenost in dobro je vedno imeti nekoga ob sebi v primeru nezgode,” še pravi Karničnik in dodaja, da je priprava na skok po navadi dolgotrajen postopek. “Začne se z osnovami skakanja v vodo, le-te počasi nadgrajuješ, prav tako višino. Ko obvladaš razne elemente skoka na nižji višini, poskusiš višje. Velikokrat je potrebno skoke trenirati po posameznih elementih, ki jih nato povezuješ z višino. Pri nas je seveda vse to zelo težko izvedljivo ravno zaradi pomanjkanja infrastrukture. Psihična priprava na skok je v največji meri vizualizacija skoka v glavi, pred skokom moraš biti odločen, ali boš to naredil ali ne, na odskočišču ni prostora za dvome, saj je fokus na varni izvedbi. Veliko vlogo začne igrati adrenalin, ki pospeši pulz, strah je seveda prisoten vedno, kar je pozitivno, da ne izgubiš spoštovanja do višine in morebitnih posledic, če se ne izide po načrtih. Če se izide po načrtih, je seveda občutek toliko boljši.”

FOTO: MP produkcija

Karničnik živi v Mariboru, v službo pa se vozi v Lenart, kjer je v tamkajšnjem zdravstvenem domu zaposlen kot diplomirani zdravstvenik. “Poklicno znanje mi pomaga predvsem pri reševanju nezgod ali poškodb, teh pa zaenkrat ni bilo veliko.”  Pravi, da bo s skoki nadaljeval tako dolgo, dokler se bo počutil sposobnega varno izvajati elemente, ki jih obvlada. “Seveda pa glede na pripravljenost prilagajam višino, ki pa je nižja, kot je bila v preteklosti.”