Zavarovalnicam, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je v letu 2020 ostalo okoli 60 milijonov evrov. Za izvedbo dodatnih zdravstvenih storitev v okviru nacionalnih razpisov za skrajševanje čakalnih dob, ki jih izvede ministrstvo za zdravje, so ta sredstva po navedbah ministrstva na voljo še do konca letošnjega leta.
Za prvi nacionalni razpis, ki ga je ministrstvo objavilo julija, so namenili okoli 18 milijonov evrov za približno 15.000 zdravstvenih storitev, na katere bolniki čakajo nedopustno dolgo, so spomnili. Izvajati so ga začeli oktobra lani, vendar so ga v drugi polovici novembra začasno ustavili »zaradi vpliva razširjenosti novega koronavirusa«, so pojasnili na ministrstvu.
Po podatkih portala 24ur.com je bilo do začetka decembra obravnave deležnih sicer le nekaj več kot 600 bolnikov. Razloge za to gre iskati v neprečiščenih čakalnih seznamih in zavračanju ponujenih terminov.
Kakšne točno so čakalne dobe za posamezne storitve in koliko bolnikov čaka nedopustno dolgo, sicer ni jasno. Zadnje mesečno poročilo o čakalnih dobah je bilo namreč objavljeno 1. februarja 2021. Epidemija covida-19, ki je zaustavila oz. zelo okrnila večino programov, je razmere samo še poslabšala. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje do ureditve epidemiološke situacije, zaradi česar prihaja do odpovedovanj terminov in nedodeljevanja novih, točnih terminov, ne pričakujejo začetka izboljšanja stanje.
Na ministrstvu medtem napovedujejo, da izvajanje prvega nacionalnega razpisa načrtujejo februarja 2022 oz. »ob umiritvi razmer«. Da rezervirana sredstva iz dopolnilnega zavarovanje »v čim večjem obsegu porabijo za zdravstvene storitve bolnikov«, bodo glede na veljavne pravne podlage v letu 2022 predvidoma izvedli še najmanj dva razpisa, če bodo epidemiološke razmere to dopuščale.
Na prvi razpis so se sicer lahko prijavili vse izvajalci zdravstvenih storitev, tudi zasebniki, a so prednost pri razpisu imeli javni zavodi. Izvajali so lahko storitve pri bolnikih, ki so čakali nedopustno dolgo. Prihajajoči razpisi pa bodo glede na določbe zadnjega interventnega zakona očitno potekali pod drugačnimi pogoji, in sicer bodo dodatne storitve med drugim lahko opravili pri bolnikih, ki čakajo najdlje.
Sicer pa je omejena dostopnost do zdravstvenih storitev zaradi epidemije in s tem manj opravljenih storitev tudi v lanskem letu imela vpliv na poslovanje zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Podatka, koliko sredstev jim je ostalo na ta račun, zavarovalnice Vzajemna, Triglav in Generali do objave letnih poročil še ne morejo posredovati, bodo pa sredstva naložili v rezervacije in bodo skladno z zakonodajo porabljena za financiranje zdravstvenih storitev v sklopu razpisov za skrajševanje čakalnih dob.