Študija je na podlagi podatkov za obdobje od 1981 do 2019 ugotovila, da se je na območju vzhodnega Sredozemlja in Bližnjega vzhoda temperatura v povprečju zvišala za 0,45 stopinje Celzija na desetletje, medtem ko se je na globalni ravni v povprečju dvignila za 0,27 stopinje na desetletje, raziskavo povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Raziskava zajema območje od Grčije in Egipta do Libanona, Sirije in Iraka ter zalivskih držav Bahrajn, Kuvajt in Združeni arabski emirati ter Iran.
Kot opozarjajo znanstveniki, se bo regija brez takojšnjih sprememb politik do konca stoletja predvidoma segrela za pet stopinj Celzija, kar lahko v nekaterih državah preseže “kritične meje za človeško prilagodljivost”.
Več kot 400 milijonov ljudi bi se v tem primeru soočalo z ekstremnimi vročinskimi valovi, dolgotrajnimi sušami in dvigom morske gladine, opozarjajo znanstveniki v poročilu, objavljenem pred podnebnim vrhom Združenih narodov (ZN) COP27, ki bo potekal konec leta v Egiptu.
Prebivalci Bližnjega vzhoda in vzhodnega Sredozemlja se bodo tako soočili z hudimi zdravstvenimi izzivi in tveganji za preživetje, zlasti bodo prizadeti starejši, otroci in nosečnice, je zapisal raziskovalec Jos Lelieveld.
Bližnji vzhod bi po ugotovitvah raziskovalcev lahko postal tudi eden večjih onesnaževalcev okolja. Z nafto bogate države Bližnjega vzhoda bodo po trenutnih napovedih namreč postale ene največjih proizvajalcev izpustov toplogrednih plinov, s čimer bi v roku nekaj let prehitele EU.
Ker številne posledice podnebnih sprememb presegajo državne meje, je za obvladovanje pričakovanih negativnih posledic nujno okrepljeno sodelovanje med državami, opozarja Lelieveld.
Vodilni avtor raziskave George Zittis pa je poudaril, da se bodo brez sprememb politik povečala sušna območja, naraščajoče morje pa bo “predstavljajo resne izzive za obalno infrastrukturo in kmetijstvo”, kar bo prizadelo zlasti gosto poseljeno delto reke Nil v Egiptu.
Raziskovalci v poročilu opozarjajo, da bodo vroče in sušne podnebne razmere kritično vplivale na skoraj vsa področja življenja, kar bi lahko prispevalo k povečanju umrljivosti in povečanju “neenakosti med bogatejšim in revnejšim prebivalstvom” v regiji, še poroča AFP.
